Hrvaško nacionalno etično razsodišče je danes obsodilo nekdanjega diktatorja za genocid nad hrvaškim in slovenskim narodom. Iz Slovenije se sojenja udeležuje več kot 200 ljudi.
Na poziv hrvaškega nacionalnega etičnega razsodišča in hrvaškega združenja žrtev se je zgodilo sojenje Titu za genocidna in druga dejanja nad hrvaškim narodom. Prav tako so sodili njegovim ideološkim naslednikom, kot je sedanji premier Hrvaške Zoran Milanović.
Hrvaško etično razsodišče je odločitev sprejelo na podlagi znanstvenih in večmesečnih javnih razprav, saj so številni Hrvati v medvojnem in povojnem času titoističnega totalitarnega sistema trpeli ali pa bili umorjeni zaradi ideološke neustreznosti.
Poudariti je potrebno, da so na Hrvaškem že davnega leta 2006 v njihovem nacionalnem parlamentu sprejeli Resolucijo o potrebi za mednarodno obsodbo totalitarnih komunističnih režimov, ki jo je na predlog Sveta Evrope sicer posvojil celoten civiliziran svet.
Etično sodišče je med drugim ugotovilo, da:
- je Tito skupaj z revolucionarno komunistično oblastjo (tako civilno kot vojaško) odgovoren za genocid nad hrvaškim in slovenskim narodom;
- je Tito odgovoren za zločinski načrt, ki je razglasil vse, ki se nisto strinjali s komunistično diktaturo in ideologijo, za kontrarevolucionarje in sovražnike naroda ter države;
- je Tito s pisnim ukazom vzpostavil OZNO in KNOJ, organizaciji, v okviru katerih je delovalo 120.000 vojakov, odgovornih za likvidacije vojnih ujetnikov in civilnega prebivalstva, ki se niso strinjali s komunistično ideologijo;
- je Tito skupaj s komunistično partijo odgovoren za množične poboje vojnih ujetnikov in civilnega prebivalstva po končani 2. svetovni vojni, in sicer brez kakršnegakoli sojenja.
Za kakšno vrsto sojenja gre?
Etična sodišča se sicer ne uvrščajo v redni sodni sistem, jih pa poznajo številna društva in organizacije, ki imajo svoje kodekse obnašanja ter jih uporabljajo v primerih kršitev notranjih etičnih standardov. Obravnavajo lahko zgolj kršitev moralno etičnih načel, njihova razsodba pa nima pravnih učinkov, temveč se kaže kot moralna sankcija v obliki oglašanja vesti za povzročitelja kršitev etičnih norm, družba in javnost pa kršitelja obsojata skozi prezir, kritiko in bojkot.
Hrvaško nacionalno etično razsodišče je bilo ustanovljeno junija 2014, sestavlja pa ga 30 razsodnikov, med katerimi so hrvaški akademiki, vojni invalidi ter veterani.
Kdo je bil že obsojen pred nacionalnim etičnim razsodiščem
Zaradi izdaje nacionalnega interesa in prekoračitve pooblastil so na hrvaškem nacionalnem etičnem razsodišču že obsodili oba nekdanjega predsednika Hrvaške Stipeta Mesića in Iva Josipovića, Milorada Pupovca ter zunanjo ministrico Vesno Pusić. Vse štiri javne politične osebe so bile moralno-etično obsojene, ker niso delovale v korist hrvaškega naroda. Nekdanjega predsednika vlade Iva Sanaderja niso nikoli obravnavali, saj zanj “skrbijo” redna sodišča.
Vsi koraki do resne obsodbe so pomembni
Jože Dežman: “Kljub temu da gre za predvolilno potezo, je tudi v tem okviru vsako prizadevanje za artikulacijo pomembnih elementov, ki pomenijo resno analitsko ali faktografsko raziskovanje zločinov, za pozdraviti. Podobni poskusi so bili v baltskih državah že leta 2000, Črna knjiga komunizma pa je naš poskus, da bi prišli do sodbe, ki bi imela pravni značaj. Vsi koraki, kjer se skozi število žrtev in kršitev človekovih pravic izmeri škodo, ki jo je povzročil zločinski režim, so pomembni. Če bo ta dogodek strokovno in korektno speljan, ni nič narobe, če je to v času predvolilnega obdobja. Na splošno je Hrvaška naredila nekaj dobrih dokumentarcev ter javnih razprav v smeri raziskovanj titoističnih zločinov.”
Globoko zakoreninjen komunizem
Del hrvaške javnosti še vedno meni, da je kljub mednarodni obsodbi komunizma prisotnost njegovih ostankov še vedno globoko zakoreninjena v njihovi družbi in politiki, kar upočasnjuje civilizacijski napredek, poročajo na hrvaškem Maxportalu. Zato so danes v Zagrebu sprejeli odločitev glede odgovornosti Josipa Broza Tita za zločine nad hrvaškim narodom. Prav tako je etično razsodišče obravnavalo aktualnega predsednika vlade Zorana Milanovića, ki ga smatrajo za ideološkega naslednika diktatorja Tita.
S tem dejanjem želijo spodbuditi družbeno zavest o zločinskosti titoizma kot tudi o vseh ostalih totalitarizmih. Predvsem pa je moralna obsodba vsaj delno zadoščenje za tiste, ki so pod titoističnim jugoslovanskim režimom trpeli ali pa so izgubili svoje bližnje.
M. P.