fbpx

Na Kitajskem pogoste eksplozije

Foto: epa/YouTube

Na Kitajskem so poleg nesreč v znanstvenih ustanovah spontane eksplozije postale del življenja zaradi splošne malomarnosti, kot so okvare v plinovodih, slabo skladiščenje vnetljivih kemikalij in splošna malomarnost v industriji.

Kitajska, ki je izvor epidemije, ki že drugo leto pesti ves svet, očitno v nekaterih pogledih nima sreče. Njena težava ni le epidemija virusa, ki je morebiti ušel iz laboratorija, ali pa je posledica uživanja netopirjev in tovrstnega “eksotičnega” mesa, temveč se sooča tudi z “epidemijo” dobesedno eksplozivnih nesreč. 24. oktobra je namreč v laboratoriju Univerze za aeronavtiko in astronavtiko v Nanjingu prišlo do eksplozije, v kateri sta umrla dva človeka, devet pa jih je bilo ranjenih. Po poročanju državnih medijev naj bi šlo že za drugo takšno eksplozijo na tem raziskovalnem inštitutu letos. Kitajski vladni časopis Global Times je potrdil, da je do nesreče prišlo na Visoki šoli za znanost o materialih in tehnologiji, kar kaže, da so bili morda vpleteni dodiplomski študentje.

Tovrstne eksplozije niso redke
V omenjenem časopisu pa je bilo prav tako mogoče prebrati, da takšne nesreče niso redke. Tako naj bi bil 31. marca letos v eksploziji v laboratoriju na Inštitutu za kemijo Kitajske akademije znanosti v Pekingu, ki velja za največjo raziskovalno organizacijo na svetu, umrl podiplomski študent. Global Times pa omenja še dva primera eksplozij v laboratorijih univerz v zadnjem desetletju. Univerza za aeronavtiko in astronavtiko v Nanjingu je sicer v ospredju kitajskih vesoljskih, jedrskih in drugih podobnih raziskav. Za časa Trumpovega predsedovanja naj bi bile vse ameriške entitete, ki bi sodelovale z omenjeno univerzo, celo uvrščene na črni seznam, saj naj bi Kitajska to univerzo uporabljala za krepitev svojih vojaških zmogljivosti. Določena poročila sicer kažejo, da je v zadnjih letih komunistična partija v veliki meri prevzela nadzor nad univerzami, ki jih uporablja v politične namene in v namene nacionalne varnosti. Avstralski inštitut za strateško politiko, znan kot ASPI, je leta 2019 poročal, da je “vojaško-civilno povezovanje v kitajskem univerzitetnem sektorju spodbudilo prizadevanja za večjo povezanost akademije z obrambo in varnostjo”. Partijski sekretar Pekinškega tehnološkega inštituta, ki je ena glavnih univerz za raziskave na področju obrambe, pa je bil že leta 2017 mnenja, da bi morale biti univerze v “prvi liniji” vojaško-civilne združitve.

Malomarnost kot vzrok
Ne dolgo tega naj bi bili v provinci Liaoning zaradi dveh ločenih smrtonosnih eksplozij v enem tednu sprožili kampanjo, ki zahteva kaznovanje malomarnih izvajalcev del na plinovodih. Nedavno sta v eksploziji v mestu Dalian v stanovanjski stavbi umrli dve osebi, sedem pa jih je bilo ranjenih, v eksploziji v restavraciji v provinci Šenjan pa so umrle štiri osebe, 47 pa jih je bilo ranjenih. Leta 2015 je zaradi neustreznega skladiščenja natrijevega cianida v eksploziji v mestu Tianjin umrlo 173 ljudi.

Pod žarometi mednarodne javnosti
Zaradi pandemije novega koronavirusa so se leta 2020 kitajski laboratoriji znašli pod mednarodnimi žarometi. Kot vemo, se je pandemija začela v kitajskem mestu Wuhanu, kjer je ena najbolj znanih svetovnih viroloških raziskovalnih ustanov, Inštitut za virologijo v Wuhanu oziroma Wuhan Institute of Virology. Omenjena ustanova že več let preučuje netopirske koronaviruse, zaradi česar so se pojavile različne teorije in špekulacije, tudi ta, da je virus nastal tam kot posledica človeškega inženiringa in je “pobegnil” iz laboratorija. Lani je ameriško zunanje ministrstvo trdilo, češ da ima dokaze, da je več znanstvenikov v wuhanskem inštitutu že jeseni 2019 zbolelo, njihovi simptomi pa naj bi bili skladni s simptomi novega koronavirusa. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer to zanikala in ostaja pri trditvah, da je virus na človeka prešel z živali, vendar pa kljub obdelavi 80.000 vzorcev na območju Wuhana niso našli niti ene živali, ki bi bila pozitivna na covid-19.

Wuhanski inštitut za virologijo (foto: EPA)

Andrej Sekulović