Včeraj je na tisoče protestnikov podprlo katalonsko neodvisnost, medtem ko se madridski sodniki ukvarjajo z aretacijo nekdanjega predsednika katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta. Tudi na druge voditelje preži kar 30-letna zaporna kazen, mnoge so tudi že aretirali. Kljub obtožbam pa bodo na prihajajočih volitvah lahko kandidirali, če ne bodo prej pristali za rešetkami. Nekateri člani katalonske vlade so tako že v zaporih, drugi se v Bruslju izogibajo roki pravice. Španija izgublja nadzor, zaradi česar so tudi teroristične grožnje vedno večje.
Več tisoč baskovskih protestnikov je včeraj zasedlo ulice Bilbaa in podprlo katalonsko neodvisnost. Kljub dežju so mahali z baskovskimi in katalonskimi zastavami, madridski sodniki pa so se ukvarjali z evropskim nalogom za prijetje katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta.
Katalonski voditelji se zaradi odpora in želje po prekinitvi zveze s Španijo soočajo s 30-letno zaporno kaznijo. Mnoge nekdanje ministre so že aretirali in odpeljali v Madrid. Puigdemont je v nizozemščini v soboto na svojem Twitterju zapisal, da bo sodeloval z belgijskimi oblastmi, čeprav je njegov odvetnik izjavil, da se bo politik boril proti prisilnemu vračanju v Španijo. “Po pripravi evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala Španija, smo pripravljeni na sodelovanje z belgijskim pravosodjem,” je zapisal Puigdemont. Tožilci v Bruslju pa so dejali, da preučujejo naloge za aretacijo Puigdemonta in njegovih štirih sodelavcev. Upajo, da bodo s postopki izročitve lahko čim prej začeli.
Sledi tudi terorizem?
V baskovski regiji je teroristična skupina ETA med letoma 1959 in 2011 povzročila več kot 850 smrti. Dr. Evan Jean Lawrence z univerze Central Lancashire je za The Express povedal: “Če se bo Španija močno uprla in skušala prevzeti nadzor, lahko ETA spet napade. Na tem območju se je gradila dolga zgodovina ločenih gibanj in žal tudi terorističnih skupin. Španija se s konfliktom zelo slabo spoprijema in lahko samo čakamo, da se bo teroristično gibanje okrepilo.”
Obtoženi politiki bodo na prihajajočih volitvah lahko celo kandidirali
Puigdemont je na svojem Twitterju še zapisal: “Čas je, da se združijo vsi demokrati. Za Katalonijo, svobodo političnih zapornikov in za republiko.” Tiskovni predstavnik španske vlade Inigo Mendez de Vigo pa je v petek dejal, da lahko politiki, tudi tisti, obtoženi zločinov, kandidirajo na prihajajočih volitvah, razen, če bodo obsojeni še pred njimi. Puigdemont ni zanikal možne kandidature, v Barceloni pa je zaradi odhoda v evropsko prestolnico deležen več kritik.
Miquel Iceta, vodja katoliških socialistov, pa komentira: “Nekateri člani naše vlade so v zaporih, drugi pa se v Bruslju želijo izogniti roki pravice. To je čas za gradnjo mostov, ne za dvig meja.” Puigdemonta skupaj še s štirimi nekdanjimi ministri iščejo zaradi suma storitve petih kaznivih dejanj, ki vključujejo upor, uničevanje in poneverbe ter spodbujanje regionalnih zakonodajalcev, da razglasijo neodvisnost od Španije. Dlje časa bosta Puigdemontova aretacija in izročitev odloženi, tem večja je verjetnost, da bo tudi on kandidiral na volitvah, ki bodo 21. decembra.
Anja Lepej