Slobodan Milošević, Momir Bulatović, Svetozar Marović … Dolg je seznam nekdanjih prijateljev črnogorskega predsednika Mila Đukanovića, s katerimi je ta neposredno ali posredno obračunaval in iz teh dvobojev izšel kot zmagovalec. Milošević je namreč umrl v Haagu, Bulatović je politično mrtev, Marović pa zdravi domnevno depresijo v Beogradu in se tako izogiba zaporni kazni, na katero je obsojen v Črni gori.
Črnogorska javnost, pa tudi širša, se zanima za novega izobčenca – Duška Kneževića, človeka, ki ga v nekaterih krogih smatrajo kot prvega bankirja družine Đukanović, ki iz Londona pošilja bombe preko Instagrama, se je razpisal Večernji list. Tako se je v zgodovino zapisal kot prvi, ki je vrnil udarec vladajoči Demokratični stranki socialistov.
Vojno najavil preko Instagrama
Duško Knežević velja za drugačnega igralca od tistih, s katerimi je do sedaj obračunaval Đukanović. Človek z britanskim potnim listom je eden najbolj zaslužnih za uvedbo nemške blagovne znamke v Črni gori, prav tako pa je kot doktor znanosti na precej višji ravni od tistih tihotapcev, ki so bili povezani z Đukanovićem. Knežević je v Črno goro prišel z denarjem kot poslovnež, poznan v SFRJ, in postopoma zgradil mrežo mednarodnih stikov. Vodil je zapletene finančne operacije, ki so sicer navadno nejasne predstavnikom kroga Đukanovića. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je Knežević izbral nenavadno obliko borbe, saj je najavil vojno preko Instagrama, kjer objavlja slike s črnogorskimi veljaki, se spominja napada na Dubrovnik, prekinjenih prijateljstev … Nato pa je na dan prišel posnetek, na katerem takratnemu županu Podgorice predaja kuverto, v kateri naj bi bilo po njegovi navedbi okrog sto tisoč evrov.
Kneževića sumijo kot šefa kriminalne skupine
Uradno se je vse skupaj pričelo s preučevanjem poslovanja dveh bank, ki sta pod kontrolo Kneževića – Atlasa in banke IBM. Črnogorsko tožilstvo Kneževića neuradno sumi, da je šef kriminalne skupine, ki je preko banke Atlas v zadnjih sedmih letih oprala 500 milijonov evrov. Medtem ko je v Atlasu nastopila prisilna uprava in je bil v banki IBM razglašen stečaj, je Knežević sporočil javnosti, da mu poskušajo odvzeti premoženje in dragocene posle, še posebej ko gre za e-commerce. Vse transakcije črnogorskih bank sta morali nadzorovati uprava za preprečevanje pranja denarja in centralna banka, vloga katere pa je problematična tudi zaradi popustljivega odnosa do bank grškega poslovneža Petrosa Statisa, ki je blizu črnogorskim oblastem, kakor tudi Aci Đukanoviću, bratu Đukanovića.
Srbski in črnogorski mediji Kneževića napadli s “kriminalcem”
V teh sedmih letih sta Knežević in njegova skupina predstavljala pomembne partnerje vlade in premierja ali predsednika Đukanovića. Organizirali so se festivali, Đukanović je podelil štipendije fundaciji Atlas, Knežević pa mu je omogočil, da prisostvuje Globalni iniciativi Billa Clintona. Zdelo se je, da je vse v najlepšem redu … Medtem ko se je to odvijalo, so mediji blizu srbskim in črnogorskim oblastem pričeli Kneževića opisovati kot kriminalca, ki mu propada posel. Napovedovali so aretacijo, razkol z Đukanovićem, povezovali so ga s primerom Moldavke S. Č. in navajali, da je predstavljala del načrta za rušenje Đukanovića. Knežević je odgovoril, da ga z Đukanovićem veže dolgoletno prijateljstvo in da lahko ta vedno računa na njegovo podporo. Ob tem je bil Đukanović nekoliko bolj zadržan – dejal je, da nič ne ve, da je Knežević vodil kampanjo proti njemu, in dodal, da imata dobro državljansko komunikacijo.
Leta 2016 se je Knežević soočil s poslovnimi težavami, v času, ko je črnogorska centralna banka predložila načrt sanacije za banko Atlas, jim je ruska centralna banka zaprla podružnico v Moskvi, ciprski organi pa posredniško hišo ACFX. Knežević je nato napovedal prodajo banke Atlas, vendar se to ni zgodilo. Oktobra 2017 je tožilstvo aretiralo šest voznikov in kurirja banke Atlas, z obtožbo, da so 100.000 ameriških dolarjev “umazanega” denarja menjali v evre. Knežević je tedaj povedal, da so njegovi delavci nedolžni, prvič pa je tudi komentiral govorice o tem, da se zanima za vključevanje v politiko.
Tožilstvo je decembra sprožilo preiskavo o pranju denarja preko banke Atlas, pri čemer so bili blokirani računi v višini 80 milijonov evrov, centralna banka pa je uvedla začasno upravo, prav tako pa tudi v Invest banki Montenegro, nato pa je prišlo do stečaja v banki IBM. Knežević je obtožil posebno policijsko skupino in posebno državno tožilstvo, da sta zlorabljala njegove zaposlene, ter pozval glavnega tožilca Milivoja Katnića, da objavi vse, o čemer so uradno govorili. Knežević je zatrdil, da je Centralna banka Črna gora prenesla 15 milijonov evrov z računa azerbajdžanske Kaspije na Prvo banko, ki jo kontrolira brat Đukanovića, čeprav so imeli pred tem drugačen dogovor. Azerbajdžanske oblasti so znane po odličnih odnosih s črnogorskimi oblastmi, Knežević pa je povedal, da so lastniki Kaspije minister v azerbajdžanski vladi Kamaladdin Heidarov in njegovi sinovi.
Odprla se je zgodba o financiranju Đukanovićeve stranke
Decembra je bil izdan nalog za prijetje Kneževića, vendar se je ta tedaj nahajal v Londonu kot lastnik ciprskega in britanskega potnega lista. Nekaj tednov pred tem se je s pismom obrnil na Đukanovića in predsednika vlade Duška Markovića in zaprosil, da se prekine njegov pregon, ob tem pa tožilca Milivoja Katnića pozval, da naj ta objavi, o čem so govorili. Kmalu je Knežević povedal, da mu je Katnić zagrozil s trditvijo, da velike ribe padajo na majhnih stvareh, in da ga je poskušal povezati z Demokratično fronto in primerom “državnega udara”, ki se nadaljuje pred črnogorskim sodiščem. Tako se je odprla zgodba o financiranju Đukanovićeve Demokratične stranke socialistov, saj je Knežević zatrdil, da je bil eden največjih donatorjev te stranke. Temu je sledila serija resnih obtožb in napovedi, ko je Knežević razkril, o čem vse je govoril s Katnićem – od afere Telekoma do faraonskega kompleksa v elitnem naselju Gorica C, ki se že leta povezuje z Đukanovićem.
11. januarja je Knežević javno obtožil Đukanovića, da ta stoji za njegovim nalogom za prijetje, da poskuša zaseči njegovo premoženje in da mu skupaj s kriminalnimi klani poskuša odvzeti premoženje in posle. Istega dne pred večerom se je pojavil slavni posnetek, na katerem Knežević predaja denar nekdanjemu županu Podgorice Slavoljubu Stijepoviću. Ko se informacija še ni dobro polegla, je Knežević objavil podatek, da je v skladu z dogovorom z Đukanovićem Stijepoviću dal 200.000 ameriških dolarjev (97.500 evrov za posnetek). Del je predal v hiši, del pa poslal po vozniku v kabinet, poroča Večernji list. Po besedah Kneževića tako mnogi črnogorski poslovneži financirajo Demokratično stranko socialistov premierja Đukanovića.
Dober del javnosti ni v nikakršni dilemi, da je poslovnež načrtoval shemo črnih fondov vladajoče stranke, ker nobena dostopna poročila ne beležijo te donacije, pristojna agencija pa molči. Knežević pa ob tem celo trdi, da naj bi Đukanović sam “postrojeval” črnogorske poslovneže in določal tarife, po katerih morajo ti darovati njegovi stranki.
H. M.