Nemško sodišče je včeraj na 5 let zaporne kazni obsodilo 101 leto starega nacističnega paznika. Obsodili so ga zaradi sodelovanja pri usmrtitvi 3500 zapornikov v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen. Zaradi nemške zakonodaje je znano le obsojenčevo ime, Joseph S.
“S svojimi dejanji ste voljno podpirali to masovno iztrebljenje,” se je glasil del obsodbe, ki jo je včeraj malo po deseti uri prebral nemški sodnik Udo Lechterman. Joseph S. je na sojenju zanikal, da bi kadarkoli delal v taborišču Sachsenhausen, a so mu tožilci krivdo vseeno uspeli dokazati na podlagi starih arhivov, ki jih je po vojni v Moskvo odpeljala Rdeča armada.
Obsojenec sicer ni neposredno sodeloval v pobijanju jetnikov. V taborišču je bil zaposlen kot paznik na stražnem stolpu, v okviru struktur SS. “Vsak dan, tri leta zapored ste opazovali, kako so mučili in morili ljudi, ki so bili deportirani v taborišče,” je nekdanjemu pripadniku SS očital sodnik. Joseph S. se je branil: “Sploh ne vem, kaj naj bi storil. Nič nisem imel s tem.”
Zaradi obsojenčeve starosti še ni jasno, ali bo kazen tudi odslužil, medtem pa je njegov odvetnik že napovedal pritožbo na razsodbo, poročajo mednarodni mediji.
Medtem ko nemška sodišča dosledno preganjajo zločince, četudi so ti stari in pogosto nesposobni dejanskega prestajanja zaporne kazni, v Sloveniji še vedno nismo sposobni procesirati zločinov, ki so se zgodili na naših tleh po zaključku druge svetovne vojne. Na tej točki imamo v Sloveniji evidentiranih 700 povojnih grobišč. Tako kot so imeli ljudje, ki v njih še vedno ležijo, imena in priimke, tako imajo imena in priimke tudi ljudje, ki so te zločine zagrešili. Nekateri so še vedno živi, tu pa tam se nekdo odloči spregovoriti. Roka pravice doslej ni doletela še nikogar. Ne le to, slovenska politika se na tej točki ni sposobna poenotiti okoli osnovnega civilizacijskega konsenza – to je enotne obsodbe vseh totalitarizmov. Levi politični pol to obsodbo zavrača.
Andrej Žitnik