Evropski poslanki Beatrix von Storch so zažgali avto. Hedwigi von Beverfoerde prav tako, a je ogenj zajel še prostore družinske firme. Josef Bordat je s spleta umaknil svoj blog, ker so mu zagrozili, da ga čaka enaka usoda. Ali se morajo zagovorniki zakonske zveze moža in žene začeti bati za lastno življenje?
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predstavniki radikalno levičarskega študentskega gibanja pozivali k »nasilju nad objekti«. Poziv se je kmalu sprevrgel v nasilje nad ljudmi, iz študentskega gibanja pa se je rodila teroristična organizacija Frakcija Rdeče armade (Rote Armee Fraktion – RAF), ki ji pripisujejo 34 umorov. Aktivisti za tradicionalno družino sedaj opozarjajo na zametke podobnih organizacij, ki zaradi svoje nestrpnosti ne izbirajo sredstev.
Pozivi k umoru aktvistov
Napadi so se začeli pojavljati po 14. oktobru, ko je bila premierno uprizorjena gledališka predstava z naslovom STRAH (FEAR). V tej predstavi zagovornike otrok, ki se borijo proti seksualizaciji otrok in uvajanju teorije spola v učni načrt osnovnih šol, prikazujejo kot zombije. Igralci na odru nosijo slike Beatrix von Storch, Hedwige von Beverfoerde, Birgit Kelle, Gabriele Kuby, Frauke Petry, v ozadju pa se prikazuje napis »Ustrelite zombije v glavo, saj bodo le takrat zares mrtvi.«
Zaradi strahu, da ga ne bi doletelo isto, je moral konservativni bloger Josef Bordat, sicer doktor filozofije, s spleta umakniti svoj blog. Po elektronski pošti je namreč prejel sporočilo: »Ne provociraj, ti katoliško konzervativno budalo, ker bo drugače naslednjič gorelo pri tebi. Vemo, kje stanuješ.«
Požigi in javno sramotenje tudi v Sloveniji
Takšni napadi v Sloveniji niso neznanka, čeprav se zaenkrat še niso pojavili v povezavi z vprašanji družinskega zakonika. Pred časom je zagorel avtomobil aktivista za urejanje povojnih morišč, Romana Leljaka.
Po ljubljanskih ulicah lahko še danes spremljamo učinke sramotilnega projekta po imenu ZLOvenija. Na javnih stavbah se bohotijo letaki s slikami in objavami slovenskih uporabnikov socialnega omrežja Facebook, ki so s prijatelji delili svoje – sicer zavržne – misli o migrantih.
Ž. K.