V Nemčiji so vse bolj zaskrbljeni zaradi možnega novega vala koronavirusa na račun bolj nalezljive delta različice virusa. Vsaj eno dozo cepiva je prejelo že 60 odstotkov Nemcev, 49 odstotkov pa je takšnih, ki so prejeli že obe dozi cepiva, kar pa jih uvršča pod povprečje EU. Zaradi upadlega zanimanja za cepljenje in vse večje nevarnosti, pa je Merklova opozorila na možne omejevalne ukrepe za necepljene, kar je sprožilo številne debate med nemškimi politiki. Zaradi slednjega se Merklova zanekrat ni odločila za sankcioniranje necepljenih. “Ne morem pa zagotoviti, da se ne bomo v naslednjih mesecih pogovarjali drugače,” je pojasnila.
Nemški politiki so bili globoko razdeljeni v nedeljo, ko je s strani vodje kabineta kanclerke Angele Merkel prišel poziv, da obstaja možnost uvajanja omejevalnih ukrepov za tiste, ki se niso cepili zoper covid-19, če bi se število okuženih v naslednjih mesecih drastično povišalo, je poročal AP.
Vodja kabineta Helge Braun je za časopis Bild am Sonntag dejal, da zaenkrat ne pričakujejo novih karanten zaradi koronavirusa. Braun pa je vseeno poudaril, da obstaja možnost prepovedi vstopa na prizorišča, kot so restavracije, kinodvorane ali stadioni, za vse necepljene, “ker je presežno tveganje previsoko”. Slednji je še poudaril pomen cepljenja za zaščito pred različnimi boleznimi in, ker “bodo cepljeni zagotovo imeli več svobode, kakor necepljeni”.
Njegovi komentarji o možnih ukrepih zoper necepljene, so spodbudili razpravo med nemškimi politiki. Izkazalo se je, da so si politiki o navedenem izzivu precej neenotni, celo znotraj stranke Krščanskih demokratov, kamor pripada Merklova. Njihov kandidat za naslednika Merklove v naslednjem mandatu Armin Laschet je poudaril, da nasprotuje kakšnimkoli formalnim ali neformalnim oblikam zahtev po cepljenju. “Ne verjamem v obvezna cepljenja in ne verjamem, da bi morali posredno pritiskati na ljudi, da se cepijo,” je dejal Laschet in poudaril: “V svobodni državi obstajajo pravice do svobode, ne samo za določene skupine.”
Za poklice kot je zdravstvo si v Nemčiji želijo uvesti obvezno cepljenje
“Če bo to jesen delež cepljenih prenizek, bi lahko razmislili tudi o drugih možnostih,” je še dejal Laschet in dodal, da o tem še zaenkrat ne razmišljajo. V Nemčiji se trenutno širi hitro prenosljiva delta različica virusa, medtem pa so politiki razpravljali o obveznem cepljenju za izbrane poklice. V to kategorijo bi uvrstili zdravstvene delavce, a zaenkrat še predlog ni bil sprejet. Cepljenje se je v zadnjih tednih v Nemčiji nekoliko upočasnilo. Nekaj več kot 60 odstotkov Nemcev je že prejelo prvo dozo cepiva, 49 odstotkov pa je takšnih, ki so že prejeli obe dozi cepiva. Precepljenost v Nemčiji je po zadnjih podatkih nižja od povprečja EU.
Med nedavnim obiskom Inštituta Roberta Kocha, vladne agencije za nadzor nad boleznimi je Merklova izključila možnost novih zahtev glede cepljenja. “Ne morem pa zagotoviti, da se ne bomo v naslednjih mesecih pogovarjali drugače,” je še dodala. Podobnega mnenja so tudi drugi izvoljeni uradniki. Guverner zvezne dežele Baden-Württemberg in član Zelenih Winfried Kretschmann je v nedeljo poudaril, da bi lahko delta in ostale različice virusa povečale privlačnost cepljenja. Slednji je poudaril, da obveznega cepljenja trenutno ni na vidiku, a pojasnil, da ne more izključiti možnosti obveznega cepljenja v prihodnje.
Nekateri nemški politiki opozarjajo na kratenje pravic necepljenim
Strokovnjak v zdravstvu iz vrst levosredinskih Socialnih demokratov Karl Lauterbach se je zavzel za morebitne omejitve. Za Süddeutsche Zeitung je slednji dejal, da bo kmalu ostala samo ena možnost omejevalnih ukrepov. To bi po njegovem mnenju dosegli na račun omejevanja števila posameznikov v natrpanih in zaprtih prostorih, s čimer bi tudi onemogočili stik med necepljenimi in tistimi, ki so bodisi covid-19 preboleli, bodisi so se cepili.
Številni drugi so se takoj odzvali na Braunove besede in izrazili dvom o učinkovitosti takšnih ukrepov, spet drugi so opozorili na kratenje pravic necepljenim, če bi jim res omejili dostope. “Seveda potrebujemo spodbude, da dosežemo najvišjo možno stopnjo cepljenja,” je še dejal vodja poslanske skupine gospodarsko usmerjenih Svobodnih demokratov, Marco Buschmann. Po mnenju vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Rolfa Mützenicha pa bi se morali politiki bolj osredotočati na tiste, ki se želijo cepiti in ne preganjati tistih, ki si tega ne želijo. “Z grožnjami nam ne bo uspelo ustvariti trajnostne spremembe na področju cepljenja,” je pri tem še izpostavil Mützenich.
Sara Rančigaj