fbpx

Nemška družba Vitol v času Milanovićeve vlade oškodovala hrvaški proračun za dobrih 37 milijonov evrov!

Foto: Posnetek zaslona-Tradewinds/epa

Hrvaški Nacional je razkril sporne posle med Hrvaško agencijo za obvezne zaloge nafte in naftnih derivatov (HANDA) ter nemško družbo Vitol. Gre za transakcije, povezane z zagotavljanjem zalog naftnih derivatov v nematerialni obliki, torej za tako imenovani neobvezni nakup naftnih derivatov ali nakup preko tako imenovanih vozovnic. Razpis je bil leta 2012 in za leto 2013 oddan nemškemu podjetju Vitol, edinemu podjetju, ki se je takrat tudi prijavilo. V naslednjih nekaj letih pa so, namesto da bi objavili nove razpise, pogodbo z Vitolom podaljševali z aneksi. Hrvaški proračun so v letih 2012-2016 oškodovali za 280 milijonov kun (37.149.073,93 evra).

Hrvaški medij Nacional se je dokopal do kopij dokumentov, analiz in izračunov o poslih HANDA in nemške družbe Vitol. V obdobju 2012 do 2016 so po pisanju tega hrvaškega tednika oškodovali državni proračun za 280 milijonov kun (37.149.073,93 evra). Gre za posle, povezane z zagotavljanjem zalog naftnih derivatov v nematerialni obliki, torej za tako imenovani neobvezni nakup naftnih derivatov ali nakup prek tako imenovanih vozovnic.

Dobro obveščen vir je za hrvaški tednik povedal, da so cene nafte leta 2014 padle iz 120 na 50 dolarjev za sod. Takrat bi morala HANDA objaviti nov razpis, a so le podaljšali pogodbo z Vitolom iz leta 2013. Enako so storili v letih 2015 in 2016. V tem obdobju so bile cene neobveznih naftnih derivatov pod pet dolarjev, HANDA pa je Vitolu plačevala po osemnajst in tudi devetnajst ameriških dolarjev. Da je v tem poslovnem segmentu prišlo do nepravilnosti, je ugotovilo tudi poročilo Državne revizije o poslovanju HANDA iz aprila 2017.

Sporni posli z Vitolom so se dogajali v času vlade Zorana Milanovića, ko so glavno besedo imeli hrvaški Social demokrati. (foto: STA)

Sporni posli so se dogajali v času vlade Zorana Milanovića
V obširni analizi je predstavljeno, kako je HANDA na račun Vitola oškodovala hrvaški proračun v obdobju 2012-2016. V tem času so Vitolu plačevali za bencin, dizel, kurilno olje, plinsko olje in reaktivno gorivo po povprečni ceni 114 kun (15,12 evra) za tono, medtem ko je bila referenčna tržna cena največje naftne hrvaške družbe Ina v povprečju le 55 kun (7,30 evra).

Razlika je očitna v obdobjih, ko je HANDA hkrati vzela vstopnice tako od Ine kot od Vitola. Na primer, leta 2013 je HANDA plačala vozovnice za bencin INA (za skupno 32.000 ton) 54,9 kune (7,27 evra) na tono, medtem ko je Vitol enake vozovnice plačal (za 25.000-tonsko vozovnico) 19 dolarjev za tono, ali 114 kun (15,12 evra), kar je dvakrat več. Enako se je zgodilo leta 2014, medtem ko so leta 2015 in 2016 vozovnice za bencin nabavljali le pri Vitolu. Pri nabavi vozovnic za druge derivate, od dizelskega goriva in kurilnega ter plinskega olja do reaktivnega goriva, so se izmenjevali različni dobavitelji, a je od leta 2012 do 2016 prevladoval Vitol. Podjetje je dobilo delovno mesto na podlagi razpisa, objavljenega na spletni strani agencije, na katerega se je edino odzvalo, vendar je problematično to, da v naslednjih letih ni bil razpisan nov razpis, temveč je bila le podaljšana obstoječa pogodba z Vitolom.

Nepravilnosti je ugotovila tudi hrvaška Državna revizija. Med drugim so odkrili, da so bili v letih 2014 in 2015 izvedeni finančni instrumenti brez kakršnegakoli javnega razpisa, kljub dokazanim spreminjajočim se cenam na trgu. Državna revizija je ugotovila, da je bilo v začetku novembra 2013 za zagotovitev 25 tisoč ton bencina v nematerialni obliki in 40 tisoč ton dizelskega goriva, plačanih 13,86 milijona ameriških dolarjev oziroma 78.585.857,00 kun (10.426.401,71 evra), in sicer vnaprej, ne da bi bilo za predplačilo pridobljeno soglasje ministra za finance.

V poročilu piše, da določba 53. člena zakona o proračunu določa, da je predplačilo možno le izjemoma na podlagi soglasja ministra za finance. Izjemoma lahko proračunski uporabnik plača vnaprej do zneska, določenega v zakonu o izvrševanju državnega proračuna. Določba 9. člena Zakona o izvrševanju državnega proračuna Republike Hrvaške za leto 2013 (Uradni list 139/12) določa, da lahko uporabnik plača vnaprej, brez soglasja ministra za finance do zneska 50.000,00 kun (6.633,76 evra). Državna revizija odredi plačilo vnaprej v višini več kot 50.000,00 kun po predhodno pridobljenem soglasju ministra za finance, kot to predpisujejo določbe zakona o proračunu, piše v poročilu državne revizije. Pri vseh teh spornih poslih so imeli prste vmes vplivni člani stranke HNS, ki so večino teh poslov potrdili v času, ko je bil na oblasti sedanji hrvaški predsednik Zoran Milanović iz vrst hrvaške stranke Socialnih demokratov. Nič novega, če veste, katera stranka v Sloveniji obvladuje energetsko sceno in posle z naftnimi derivati.

Celotni članek si lahko preberete TUKAJ.

Luka Perš