fbpx

Nemški kancler napovedal boj proti suverenosti nacionalnih držav. Bo Tanja Fajon prodala Slovenijo bruseljskim elitam?

Nemški kancler Olaf Scholz (Foto: epa)

S strani nemške in francoske politike je slišati vse več pozivov k enotnejši zunanji politiki Evropske unije. Nemški kancler Olaf Scholz je agendo ponovil na Češkem, v svojem govoru na Karlovi univerzi v Pragi. Enotnejše politike ne bi radi dosegli s konsenzom, temveč z ukinitvijo pravice do veta, ki vsaki državi članici Evropske unije omogoča, da blokira odločitve Evropskega sveta, če bi smatrala, da te škodujejo njihovim nacionalnim interesom. Federalisti imajo sicer prav, EU bi z večinskim odločanjem verjetno res pridobila ne geopolitični teži, a obstaja tudi kleč. Ukinitev pravice do veta je ukinitev nacionalne suverenosti držav, za Slovenijo pa bi, kot je dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, to pomenilo konec zunanje politike. Njen vpliv na odločitve EU bi čez noč postal zanemarljiv. 

Kako bi liberalni krogi v Bruslju izkoristili novonastalo moč, je jasno že vnaprej. Leta 2015, ko se je začela migrantska kriza, je le nekaj držav stalo nasproti t. i. migrantskim kvotam, ki so terjale, da bi se breme skrbi za migrante razporedilo med države EU – tudi tiste, ki so imele na dejavnike, ki so migrantsko krizo povzročili zanemarljiv vpliv. Višegrajske države (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška) so prisilnim namestitvam migrantov lahko efektivno nasprotovale ravno zaradi te pravice. Pravice, ki bi jo zdaj lahko izgubile.

Scholzov govor je naletel na veliko odobravanje njegovih strankarskih kolegov. “Putinova vojna v Ukrajini pomeni točko preloma ne samo za Nemčijo, temveč tudi za Evropo in širše. Govor Olafa Scholza v Pragi ustvarja pomemben zagon za to, da premagamo trenutno krizo in potisnemo Evropo naprej,” je na socialnih omrežjih zapisala Saskia Esken sopredsednica nemških socialnih demokratov.

Olaf Scholz v Pragi. (Vir: EPA)

Nemški kancler je v govoru sicer priznal, da obstajajo s strani manjših držav resni pomisleki, zato je zaenkrat predlagal, da bi se pravica do veta ukinila postopno. Večinsko glasovanje bi se uveljavilo le pri nekaterih vprašanjih, s časom pa bi se razširilo na vsa področja, o katerih se odloča na ravni Evropske unije. Na govor in predlagane spremembe so se že odzvali politiki konservativnih strank. Petr Bystroň, član nemškega parlamenta češkega rodu, prav tako predsednik slovaško-češke-madžarske parlamentarne skupine je dejal, da si želi Scholz izkoristiti trenutno krizo za širjenja pooblastil unije na račun držav članic EU. “Berlin se primarno trudi ukiniti pravico do veta individualnih EU držav in ga zamenjati z večinskim odločanjem. Če bi Češka vlada podlegla temu pritisku, bi s tem podpisala lastno obsodilno sodbo o izgubi državne suverenosti,” je komentiral nemški poslanec.

Odločale bodo volitve v Italiji
Ne glede na konservativne glasove, ki obsojajo nemški predlog, so liberalne elite prepričane, da bo pravica do veta prej ali slej odpravljena. A kot poroča portal RMX, bo v bližnji prihodnosti veliko odvisno od izida volitev v Italiji. Če bo pri zahodnih sosedih prevladala levica, bo tudi v Bruslju dovolj političnega kapitala za takšno odločitev. Če bodo zmagali konservativci, pa bodo imele levo liberalne elite vsaj zaenkrat zavezane roke.

Kaj to pomeni za Slovenijo
Svojo zaskrbljenost nad odsotnostjo kakršnega koli javnega razmisleka okoli tega tektonskega vprašanja, je že pred časom za naš portal izrazil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. “Gre za reformo EU, ki si jo oni predstavljajo kot enotno državo. Začetek tega je vprašanje večinskega odločanja v Evropskem svetu. Glede važnih zadev je doslej veljalo, da je potrebno soglasje za zunanje politične odločitve. Če bi se na tem področju slučajno uveljavilo večinsko odločanje, potem to pomeni, da Slovenije ne bo imela posebne vloge, tako rekoč nobene besede,” je povedal Rupel in še dodal: “To je nekaj novega in o tem bi morali resno razmišljati. Bojim se, da se to ne dogaja.” 

Andrej Žitnik