Množica je v sredo protestirala proti ukrepom za zajezitev novega koronavirusa, medtem pa je vztrajno ignorirala pozive k nošenju zaščitnih mask in držanju primerne socialne distance. Nemška policija v Berlinu je bila primorana proti protestnikom uporabiti vodne topove, kar je bilo prvič po nekaj letih. Na robu protestov je prihajalo do občasnih fizičnih obračunov med policisti in protestniki, nakar jih je morala policija odstraniti s prizorišča pri Brandeburških vratih. Po podatkih policije je bilo začasno aretiranih 365 ljudi, več deset policistov pa je bilo poškodovanih. Nemški socialni demokrati – SPD so bili do protestov do sedaj sicer popustljivi. Sredin protest so ostro obsodili, saj množica ni želela spoštovati ukrepov, nemška ministrica za pravosodje pa je policijsko akcijo podprla.
Nemška ministrica za pravosodje Christine Lambrecht iz stranke SPD, zagovarja sredino policijsko akcijo proti udeležencem protestov v Berlinu, ki nasprotujejo omejevalnim ukrepom. Lambrechtova pravi, da je bilo potrebno proteste razpustiti, ker ljudje namerno niso upoštevali zahtev, kot je nošenje mask ali vzdrževanje razdalje. “Država mora pokazati, kdo ima v tej državi monopol nad prisilo. Država ne sme odnehati, ko mnogi protestniki namerno kršijo pravila,” je dejala.
Medtem ko se v Nemčiji ugiba, ali bi gibanje lateralnega mišljenja s sedežem v Stuttgartu postalo primer zaščite ustave, po mnenju Lambrechtove gibanje ne ustreza pogojem ustave. “Če preberete, kaj piše na nekaterih plakatih, vam to lahko da misliti. Kar lahko opazimo pri nekaterih tako imenovanih lateralnih mislecih, to ne ustreza našemu ustavnemu redu,” je dejala Lambrechtova. Postavlja se vprašanje, ali je gibanje postalo orodje desnih skrajnežev, antisemitov in teoretikov zarote, je zapisal Zeit.
Socialisti so obtožili desničarje, toda tam so bili predvsem skrajni levičarji
Za policijsko akcijo stoji tudi vodja Socialnih demokratov – SPD, Saskia Esken. “Pozdravljam dejstvo, da je policija ukrepala hitro in dosledno, da bi zaščitila demokracijo in zdravje,” je dejala Eskenova. Neupoštevanje predpisanih pravil ravnanja za boj proti koronavirusu je samo po sebi dovolj, da se množico razpusti. “Dejstvo, da so – tako kot v podobnih dogodkih – prikazani desničarski ekstremistični simboli do Hitlerjevega pozdrava, hkrati pa našo politiko enačijo z dovoljenjem nacistov ali postavljajo zahtevo po maski na enako raven kot množični umor Shoaha, kar presega vse demokratične meje strpnosti in mora biti alarmni signal za vse nas, ” je še poudarila.
Vodja zelene parlamentarne skupine Anton Hofreiter je za Passauer Neue Presse dejal: “Ko se ljudje bojijo za svoje preživetje, kot sta gastronomija in kulturna industrija, gibanje “Rdeči alarm” pa mirno in v skladu s pravili demonstrira, mi je to popolnoma razumljivo.” Okoli Reichstaga pa so bili desni skrajneži, podporniki rajha in skrajno levi teoretiki zarote. Protestirali so brez mask in brez ustrezne razdalje ter so hoteli vdreti v Bundestag. “To je napad na demokracijo in njene institucije,” je dejal Hofreiter.
Gibanje alternativa za Nemčijo – AfD je izzvala primerjavo oblasti z nacisti
Christoph Heubner, izvršni podpredsednik Mednarodnega odbora za Auschwitz, je izrazil ogorčenje nad desničarskim gibanjem AfD. Pojasnjuje, da je njihov generalni sekretar Bernd Baumann, zakon o zaščiti pred okužbami na perfiden način primerjal z nacističnim zakonom. “Vnetljiv odnos AfD in njegov poskus, da vedno znova zlorablja negotovost ljudi in odpira demokracijo in parlament za napad, je umazan in nedostojen,” je pojasnil Heubner.
Ministrica za pravosodje je prav tako komentirala Baumannovo primerjavo Zakona o zaščiti pred okužbami in Zakona o omogočanju nacizma: “To je zloglasna primerjava, ki se posmehuje žrtvam nacističnega režima in za katero nimam razumevanja,” je dejala Lambrechtova. Nemški parlament se je leta 1933 razbremenil in zakonodajo moč prenesel na takratnega kanclerja Adolfa Hitlerja. Lambrechtova je obrazložila, da so takrat bile pravice parlamenta in ustave dejansko začasno ustavljene, sledil pa je val brutalnega preganjanja drugače mislečih. “Danes krepimo pravice zveznega parlamenta in jasno prikazujemo, katere omejitve so možne in pod kakšnimi pogoji,” je še pojasnila.
Sara Rančigaj