Odmevne aretacije nekaterih pomembnih članov kraljeve in najvplivnejše družine Saud v Savdski Arabiji na prvi pogled dajejo vtis, da se v tej s korupcijo prepleteni državi resno soočajo z družbenim problemom, ki razkraja družbo in slabi državo. Toda pozor, podobne ukrepe uporabljajo vsi avtokratski režimi, od Rusije do Kitajske, v ozadju pa je največkrat nevaren boj za prevlado in obračun z neposlušnimi členi režima.
Putinova Rusija, Ši Džinpingova Kitajska in Savdska Arabija pod vodstvom princa Muhammeda bin Salmana imajo eno skupno lastnost. Bolj kot se ekonomske razmere v državah s šibko demokracijo slabšajo in ljudstvo postaja vse bolj nezadovoljno, tem pogosteje oblast posega po priljubljenih ukrepih, ki imajo le navidezen učinek, a zadovoljijo množice in ustvarijo vtis, da država, predvsem njen represivni del, deluje. V resnici pa gre za zelo nevarno igro, s katero se kaznuje zgolj neposlušne sodelavce ali tiste, ki utegnejo biti nevarni vladajočemu režimu.
Nobenega dvoma sicer ni, da je Savdska Arabija izjemno koruptivna država, saj je to že del njene tradicije. V ustroju absolutne monarhije je javna lastnina pravzaprav zasebna last vladajoče kraljeve družine, zato vse skupaj ni nobeno presenečenje. Enako bi lahko dejali tudi za slovensko tranzicijsko levico, ki je naslednica komunistov in obvladuje velik delež bank in podjetij v državni lasti, zato tudi takšen odpor proti reformam in transparentni privatizaciji. To, kar bi moralo biti last vseh nas, je pravzaprav le njihovo, le da jim izgube za krajo pokrivamo davkoplačevalci.
Boj proti korupciji je v resnici boj za konsolidacijo moči
Prav Savdska Arabija je primer, da se boj proti korupciji največkrat sprevrže v svoje nasprotje. V preteklosti so v tej konservativni islamski državi zaprli tri člane kraljeve družine. Eden izmed njih je bil princ Sultan bin Turki, ki je tej državi vladal do leta 2005, nato pa je bil velik kritik koruptivnih praks, ki so se dogajale, zato so ga ugrabili, od takrat pa njegova usoda ni znana, saj so za njim zabrisali vse sledi. Leta 2003 se je Putin na isti način znebil svojega velikega kritika in najbogatejšega oligarha v Rusiji Mihaila Hodorkovskega, s čimer si je le še dodatno utrdil oblast in nadzor nad državnim gospodarstvom.
Avtoritarni režimi so izjemno koruptivni že sami po sebi, saj so zastavljeni tako, da ima vladajoča oblast vedno pri sebi tudi stalne ekonomske vire, brez katerih režimi ne zmorejo preživeti. Ljudje blizu oblasti vedno dobijo najbolj donosne državne posle, dogovorno dodeljevanje poslov je del vsakdana. Če pogledate samo projekt TEŠ 6 ali drugi tir, lahko vidite, da je tudi Slovenija daleč od demokratične ureditve, veliki državni projekti in državno lastništvo podjetij in državnih bank pa so le bankomati za ohranjanje režimske mafije.
C. Š.