Islamski terorizem divja po Nigeriji. Niz umorov, ugrabitev in požiganja krščanskih vasi. V prvi tretjini letošnjega leta prek 1400 umorjenih kristjanov. Med žrtvami tudi otroci. Nigerijska teroristična tolpa Boko Haram je že več let del teroristične organizacije Islamska država.
V Nigeriji pripada približno polovica prebivalstva islamu, druga polovica različnim krščanskim cerkvam. Islam tradicionalno prevladuje na severu, krščanstvo pa na jugu države. Po ocenah Združenih narodov ima Nigerija danes več kot 200 milijonov prebivalcev, od tega sta kar dve tretjini mlajši od 25 let. To najbolj poseljeno afriško državo pretresa val nasilja, ki ga izvajata teroristični skupini Boko Haram in ISWAP, katerih cilj je ustvariti islamsko državo. Zdajšnji val nasilja se je začel leta 2009, ko se je Boko Haram spustil v oborožene spopade z nigerijsko vlado.
Umori, ugrabitve, požigi
Po podatkih nevladne organizacije Family Research Profit je bilo med letoma 2015 in 2020 v Nigeriji ubitih več deset tisoč kristjanov. V prvih treh mesecih letošnjega leta jih je bilo po podatkih mednarodne krščanske organizacije Persecution ubitih več kot 1470, prek dva tisoč pa ugrabljenih. Poleg ubojev in ugrabitev predstavljajo del nasilja tudi požigi vasi in uničenje imetja. Pogosto so tarča teroristov tudi šoloobvezni otroci. Na nasilje, s katerimi se predvsem na severu države soočajo kristjani, opozarja tudi Nigerijska škofovska konferenca. Ta med drugim poziva oblasti, da naj storijo več za končanje nasilja in prenehanje ubijanja nedolžnih ljudi. Poudarjajo še, da se mora storilcem kaznivih dejanj na koncu tudi soditi.
Spopadi med Boko Haramom in vladnimi silami trajajo že več kot desetletje. Po ocenah Združenih narodov je bilo v tem času ubitih več kot 30 tisoč ljudi, več kot 2 milijona pa jih je bilo pregnanih iz njihovih domov. Med medijsko odmevnejše napade v zadnjem letu sodijo napadi na lanski božični večer, ko so pripadniki Boko Harama po poročanju tujih medijev ubili najmanj 11 ljudi.
Leta 2015 je vodja Boko Harama prisegel zvestobo Islamski državi, skupina pa je spremenila ime v ISWAP ali Islamska država zahodne Afrike. Leta 2016 je prišlo do razkola znotraj ISWAP. Del pripadnikov se je ločil in svoj teror nadaljuje pod imenom ISWAP, preostanek pa znova uporablja prvotno ime. Vse od tedaj se skupini bojujeta za nadzor nad ozemljem.
Spopadi še širijo
Spopadi pa niso omejeni samo na Nigerijo, ampak so se razširili še v sosednje države Niger, Čad in Kamerun. V nekaterih delih Nigerije so lokalne skupnosti organizirale samoobrambne enote, ki branijo svoje skupnosti in so opora vladnim silam. Zaradi vzpona terorističnih skupin na tem območju so med drugim v Čadu in Nigru navzoče francoske vojaške enote. Francija trdi, da njihova navzočnost pomaga k stabilnosti širše regije, kritiki pa ji očitajo, da gre za novodobni kolonializem. Zaradi tega prihaja do trenj med Francijo in francosko govorečimi afriškimi državami.
Nigerija je z mednarodno pomočjo po letu 2015 delno porazila teroriste, vendar pa ti še vedno ostajajo predvsem na severovzhodu države, od koder poskušajo znova razširiti vpliv in nadaljujejo z napadi. Tuji analitiki zato ocenjujejo, da bi lahko preteklo še več let, preden bosta Boko Haram in ISWAP dokončno poražena in bo več miru.
Klemen Pucko