Nobena država ni hotela sprejeti tega nacista! Šele pri 95-ih se ga je “usmilila” Nemčija

Foto: Twitter

Jakiw Palij, nekdanji čuvaj nacističnega koncentracijskega taborišča Trawniki na Poljskem, ki je bil del drugega še bolj zloglasnega taborišča Majdanek, je bil v svojem 95. letu deportiran iz ameriškega New Yorka, kamor se je preselil leta 1949. Njegova izročitev Nemčiji predstavlja neverjetno zgodbo o nacistu, ki ga niti ena država ni želela sprejeti, zato ni čudno, da je izročitev trajala več kot 14 let. 

Palij se je v ZDA pretihotapil tako, da je v migrantskih dokumentih podal lažni podatek o tem, kaj je počel v času II. svetovne vojne. Leta 1993 so mu preiskovalci prvič prišli na sled, deset let pozneje pa je izgubil ameriško državljanstvo, potem ko mu je bilo dokazano, da je po vojni lagal ob pridobitvi ameriške vize. Zapisal je namreč, da je v času vojne delal na očetovi kmetiji na Poljskem, nato v nemški tovarni, v resnici pa je kot čuvaj delal v nacističnem taborišču Trawniki v okupirani Poljski.

Odpeljan je bil v nemški Münster
Leta 2004 je za Palija sodišče odredilo, da mora biti deportiran, vendar pa ameriške institucije več let niso uspele prepričati niti ene države, ki bi ga bi bila pripravljena sprejeti. Sicer se je Palij rodil v kraju, ki je tedaj spadal pod Poljsko, danes pa je to Ukrajina, pozneje pa je pričel služiti nemškemu nacističnemu režimu. Deportacija je bila dokončana v torek, ko so ga s posebnim letalom v spremstvu zdravnikov odpeljali iz Queensa v nemški Düsseldorf. Tam ga je prevzel Rdeči križ in ga odpeljal v dom za ostarele v Münster, ki se nahaja na severu Nemčije.

Foto: US Department of Justice

Veliko let ga nemška vlada ni želela sprejeti, ker ni njihov državljan, a sta Poljska in Ukrajina svoje zavračanje utemeljevali z argumentom, da je Palij skrb Nemčije. Nemčija pravzaprav niti po enem zakonu ni bila prisiljena v sprejem Palija, a je v dogovoru z ameriškimi oblastmi zaključila, da je to edini način in nekaj, kar bi morala narediti. Eli M. Rosenbaum, vodja oddelka za pravosodje, pristojen za preganjanje in lov na naciste, je dejal, da ni nikoli verjel, da bo Palij kadarkoli izročen.

Ob polnoletnosti je opravil šolanje pri SS
Pravzaprav je Palij zadnji nacist, ki je ostal v ZDA, kar 14 let pa ga niti ena država ni želela sprejeti, poroča Independent. Tako kot mnogi moški na Poljskem in v Ukrajini med okupacijo Nemčije, je Palij opravil šolanje pri SS, ko je bil star 18 let. Leta 1943 je postal čuvaj v taborišču Trawniki, v katerem je bilo lahko v enem dnevu ubitih več kot 6.000 Judov. Palij je dolgo časa zanikal vpletenost v zločine in trdil, da je čuval mostove in reke. Nato je spremenil svojo zgodbo in zatrjeval, da so ga SS-ovci prisilili, da dela zanje in mu zagrozili s smrtjo družine. Vendar pa je kljub temu ameriška preiskava leta 2000 pokazala, da je bil čuvaj v nacističnem taborišču.

Oglasil se je tudi veleposlanik Republike Poljske Paweł Czerwiński, ki je ob tem pojasnil: “Poljaki se niti niso prijavljali za službo v SS, niti jih sami okupatorji v te zloglasne enote niso rekrutirali (tudi zato, ker so za naciste bili Poljaki “rasno manjvredna bitja”). Poljaki so bili en od teh maloštevilnih narodov pod okupacijo nacistične Nemčije, ki niso oblikovali “nacionalnih” enot SS, za razliko od recimo Francozov ali Nizozemcev. Drži pa, da so v posebni diviziji SS (“Galizien” oz. “Halyczyna”) služili številni Ukrajinci in nekateri izmed njih so bili poljski državljani, kar je tudi primer J.Palija.”

Do zadnjega dneva pred deportacijo je Palij živel v dvonadstropni hiši v Queensu, pred katero so judovski aktivisti večkrat demonstrirali. Njegovi sosedje so imeli glede njegove deportacije različna mnenja, soseda Maria Rososado iz bližnje zgradbe je povedala, da je bil Palij dober sosed, a glede na njegov izgled ocenjuje, da mu ni ostalo več veliko življenja. “On je starec.” Judovski sosedje pa na drugi strani menijo, da ga je doletelo to, kar si je zaslužil, pri čemer poudarjajo, da bi moral biti deportiran veliko prej.

Foto: Twitter

Palij je nekoč dal intervju za New York Times in zatrdil, da nikdar ni stopil v nobeno taborišče. “Ko se je razvedelo, da sem sodeloval z nacisti, sem pričel dobivati telefonske klice, ljudje so pričeli kričati: nacist! in me čakali pred vhodom hiše. Preden sem prišel v Ameriko, sem pet let preživel v begunskem taborišču v Nemčiji in nisem imel kam, razen v Ameriko,” je zatrjeval.

N. Ž.