fbpx

Novo upanje za svet: Ukrajinsko žito bo doseglo mednarodne trge po Donavi

Foto: STA

Del ukrajinskega žita, ki zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč še vedno čaka v pristaniščih, bo očitno vseeno prišlo do potrošnikov. V središče Evrope ga sedaj tovorijo po reki Donavi, ki se na romunski obali izliva v Črno morje in tako nudi stik s kontinentalno Evropo. 

V zadnjih štirih dneh je 16 tovornih ladij skozi ustje Bistre zaplulo v Črno morje, medtem ko kar 90 ladij čaka, da ukrajinska pristanišča dosežejo skozi romunski kanal Salina,  je v izjavi za javnost povedal namestnik ukrajinskega ministra za infrastrukturo Jurij Vaskov. S tem tempom nameravajo tudi nadaljevati.

Ukrajina je v juniju izvozila 2,5 milijona metričnih ton žita, kar je veliko manj od 8 ton mesečno, kot jih je prvotno načrtovala. Trenutne kapacitete romunskega kanala Salina so štiri ladje dnevno, a potrebnih bi bilo 8 ladij, zato se Ukrajinci že pogajajo z romunskimi kolegi in Evropsko komisijo, da bi se to število povečalo, poroča CNN. Če bi to dosegli, bi skupaj z odprtjem prehoda Bistre lahko v enem tednu povsem razrešili blokado ruske mornarice.

Diplomatski pogovori v Turčiji
Z današnjim dnem so se začeli tristranski diplomatski pogovori med Ukrajino, Rusijo in Organizacijo združenih narodov. Pogovore gosti Turčija, tema pogovorov pa bo ravno izvoz zastalega žita, trdi turški obrambni minister. V pristaniščih naj bi bilo še vsaj 20 milijonov ton žita.

Kačji otok ključen za novo pot
Novo pot po Donavi je omogočil šele ukrajinskin vojaški uspeh, s katerim so iz ruskih rok iztrgali Kačji otok, ki so ga Rusi zavzeli kmalu po februarskem začetku vojne. Prisotnost na vojaški postojanki je nato omogočila blokado manjših pristanišč na ustju Donave, ki so sedaj ponovno odprte. Ukrajina se je pred vojno za izvoz žit sicer skoraj povsem zanašala na pristanišča v Črnem morju, skozi katera se je izvozilo 80 odstotkov vsega žita. Rusija je po začetku vojne blokirala pristanišča, zavedajoč se, da se nekatere razvijajoče države skoraj povsem zanašajo na žito, ki ga kupijo tako od Rusije kot Ukrajine. Cilj je bil torej uporabiti globalno lakoto kot pogajalsko orožje, ki pa jim ga Zahod sedaj počasi odvzema. Spomnimo, pred časom smo pisali, da prihaja do sodelovanja Nemčije s Poljsko, Ukrajino in Romunijo na področju modernizacija železniške infrastrukture, s katero želijo vsaj delno rešiti “prometni zastoj”.

Andrej Žitnik