fbpx

Pregled ukrepov držav EU za blaženje energetske krize, ki so jo povzročili zeleni

Cene energentov so v drugi polovici leta 2021 pričele dramatično naraščati. Foto: Shutterstock

Adijo, vroče prhe in ulične luči. Evropa blaži krizo, ki si jo je z zelenimi politikami sama povzročila. Države od Španije do Finske znižujejo temperaturo prostora in vode ter zatemnjujejo luči, da bi se izognile zimskemu pomanjkanju. Evropejci se bodo prhali z mrzlo vodo, pisarne izklapljajo termostate in trgovine ponoči zatemnijo luči, da bi se izognile izpadom električne energije zaradi posledic ruske vojne v Ukrajini. Medtem ko Kremelj znižuje dobavo plina in izpadi elektrarn povečujejo stisko v dobavi, Evropa nima druge možnosti kot omejiti povpraševanje, saj veleprodajne cene energije še naprej naraščajo.

Čeprav ko so nekatere države, kot je Nemčija, kjer je skoraj polovica domov za ogrevanje odvisnih od plina, bolj izpostavljene kot druge, se Evropska unija skuša združiti. Države članice bloka nameravajo do te zime zmanjšati porabo plina za 15 %, če Rusija – ki je v preteklosti pokrivala približno 40 % povpraševanja EU po gorivu – zapre pipico.

Ukrepi, ki so jih do zdaj sprejele države po EU, so naslednji:

Nemčija
– Prepoved ogrevanja zasebnih bazenov.
– Nekaterih prostorov v javnih zgradbah ne bodo več ogrevali.
– Znižanje minimalne temperature v pisarni na 19 stopinj Celzija.
– Prepoved večine zunanjih razsvetljav za zgradbe in spomenike.
– Povečanje energetske učinkovitosti v javnih in zasebnih stavbah.

Francija
Predsednik Emmanuel Macron si je zadal cilj zmanjšati porabo energije do leta 2024 za 10 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2019.
– Do oktobra bodo francoske verige supermarketov po zaprtju ugasnile osvetljene napise na trgovinah, maloprodajni prostori pa bodo zmanjšali osvetlitev za 30 % in znižali temperature na 17 °C v času največje nakupovalne obremenitve, če bodo take vladne smernice.
– Kot primer je ministrstvo za finance države sporočilo, da bo ogrevanje vklopilo le, ko bodo temperature v pisarnah padle pod 19 °C, in da se ne bo ohladilo, razen če bo vroče nad 26 °C.

Italija

– Znižanje temperatur in skrajšanje ur ogrevanja v domovih in pisarnah pozimi za zmanjšanje porabe plina za ogrevanje za več kot 10 %.
– Zmanjšanje javne razsvetljave in razsvetljave trgovin ponoči.
– Podaljšanje življenjske dobe elektrarn na premog, da zmanjšajo porabo plina za proizvodnjo električne energije.
– Zaustavitve tovarn so morda del načrta, vendar več energetsko intenzivnih industrij že omejuje delovanje zaradi naraščajočih stroškov.

Španija
– Omejitev klimatskih naprav na 27 °C v javnih zgradbah in večini podjetij ter na letališčih in železniških postajah.
– Nastavitev ogrevanja na največ 19 °C pozimi, izjema so hotelske sobe, kuhinje restavracij, frizerski saloni, telovadnice, šole in bolnišnice.
– Prepoved osvetljevanja spomenikov in izložb ponoči.
Zahteva, da so vrata trgovin zaprta, ko so vklopljeni ogrevalni ali hladilni sistemi.
Švica
– V skladu s ciljem EU bo Švica pozvala, vendar ne prisilila gospodinjstva in podjetja, da zmanjšajo porabo plina za 15 % od oktobra do marca 2023.

Če prostovoljni pristop ne bo deloval, se bo vlada posvetovala o obveznih ukrepih, vključno s prisilo plinskih industrijskih obratov, da preidejo na nafto, in zmanjšanjem dobave za javni sektor.

Finska
Vlada premierke Sanne Marin je napovedala kampanjo, ki poziva potrošnike in gospodinjstva, pa tudi podjetja in organizacije, naj zmanjšajo porabo, in cilja na sodelovanje 75 % državljanov. Skupna akcija ministrstva za gospodarstvo in drugih organizacij je bila objavljena v četrtek in ima dolgoročni cilj trajno nižjo porabo energije. Kampanja se bo uradno začela oktobra in predlaga:
– znižanje notranjih temperatur
– povečanje uporabe javnega prevoza in za voznike, ki vozijo počasneje
– krajše prhanje
– zmanjšanje časa, porabljenega za digitalne naprave.

Švedska
Vlada premierke Magdalene Andersson upa, da bo uporabila približno 5,8 milijarde dolarjev tako imenovanih prihodkov iz ozkih grl za nadomestilo gospodinjstvom in podjetjem, Švedska agencija za energijo pa je predstavila različne nasvete za pomoč pri zmanjšanju porabe energije v gospodinjstvih, kot so:
– izolacija podstrešij in fasad, pri čemer država ponuja povračilo davka za pripadajoče stroške dela
– prehod na učinkovitejše vodne pipe
– tesnjenje, obnova ali menjava oken in zunanjih vrat
– dopolnitev ogrevalnih sistemov s toplotno črpalko.

Danska
Administracija premierke Mette Frederiksen ni določila konkretnih ciljev zmanjšanja, ki presegajo cilj EU o 15-odstotnem zmanjšanju porabe plina, ki ga je že dosegla. Oblasti so dale številna priporočila, ki naj jih Danci upoštevajo, vključno z:
– izklop ogrevalnih sistemov čez poletje
– skrajšanje časa dnevnih vročih prh s 15 minut na pet minut, kar povprečnemu gospodinjstvu prihrani približno 700 evrov na leto
– uporaba vrvi za perilo namesto sušilnega stroja gospodinjstvom prihrani približno 350 evrov letno
– zagon gospodinjskih aparatov, kot so pomivalni stroji, ponoči za izkoristek cenejših cene električne energije izven konic.

Nizozemska
Nizozemska vlada ne izvaja posebnih ukrepov za to zimo, državna plinska družba pa je dejala, da bo imela država dovolj zalog za to zimo. Toda kampanja “Prihranite energijo zdaj!” spodbuja ljudi, da naredijo svoje domove učinkovitejše z uporabo toplotnih črpalk, prezračevanja s funkcijo obnove toplote, solarnega ogrevanja vode in boljše izolacije streh, tal in oken.

Avstrija
Dunaj se je zavezal, da bo prihranil nekaj stroškov s preložitvijo začetka zimske razsvetljave za božične sejme, smučarska središča pa lahko tudi zmanjšajo ponudbo z manj razmetavanja umetnega snega in omejitvijo nočnega obratovanja. Nacionalna vlada še ni uvedla obveznih ukrepov, saj je država na poti, da napolni enega največjih omrežij za shranjevanje plina na celini do 80 % zmogljivosti.

Grčija
Vlada premierja Kyriakosa Micotakisa je junija napovedala ukrepe za omejitev porabe energije v javnem sektorju za 10 % v bližnji prihodnosti in za 30 % do konca desetletja. Oblasti bodo ponudile finančne spodbude organizacijam, ki varčujejo z energijo, vzpostavile pa bodo tudi digitalni sistem za spremljanje porabe. Ukrepi vključujejo:
– Nadzor temperature v zgradbah
– Ugašanje luči in računalnikov
– Spremembe ulične razsvetljave

Irska
Irska je izvzeta iz cilja EU, ker dobi večino plina iz Združenega kraljestva, vendar država še vedno spodbuja ljudi, naj to zimo zmanjšajo porabo energije s kampanjo “Zmanjšajte svojo porabo”.

EU torej varčuje. Za to pa ni kriva le vojna v Ukrajini ampak predvsem dolga desetletja iracionalnih zelenih politik. Zelene stranke in NVO-ji so več kot desetletje politično sabotirali rafinerije, kjer so rafinirali dizel in voditelje držav vzpodbujali, da zasebna podjetja silijo naj tam rafinirajo bio-goriva. Ruski agenti po EU pa prek levičarsko-zelenih NVO-jev lobirajo za zapiranje jedrskih elektrarn in včasih je videti, da je nemška vlada del neke širše globalne zarote proti Evropski energetski neodvisnosti. Očitno se bomo letos prhali z mrzlo vodo zaradi zelenih strank, kakršno je Gibanje Svoboda.

Andrej Žitnik