“Ni hotel govoriti, zato smo mu odrezali uho,” je dejal 21-letni ruski vojak Stanislav Šmatov v pogovoru z očetom, nevedoč, da mu prisluškuje ukrajinska varnostna služba. Šmatovemu signalu naj bi sledili že nekaj časa z vmesnimi prekinitvami. V svojih pogovorih je svojim bližnjim opisal kruta dejanja nad ukrajinskimi ujetniki, pri čemer ni pokazal niti kančka obžalovanja.
Varnostna služba Ukrajine je s tem, ko je zaznala mobilni signal, uspela tudi prestreči nekaj telefonskih klicev ruskega vojaka, ki se ni zavedal, da mu prisluškujejo. V svojih pogovorih je po poročanju RadioFreeEurope svojim bližnjim opisoval grozote, ki so jih počeli ukrajinskim ujetnikom, in da so z uničevanjem zgradb in napadom na civiliste zgolj upoštevali navodila.
21-letni ruski vojak Stanislav Šmatov ni vedel, da varnostna služba Ukrajine (SBU) snema njegove pogovore od začetka pomladi, ko je stopil v stik z družino v Rusiji iz regije Harkov na severovzhodu Ukrajine. Tako kot drugo rusko vojaško osebje v Ukrajini v prvih mesecih po invaziji 24. februarja je govoril svobodno. Sredi aprila naj bi Šmatov v pogovoru s svojim očetom podrobno opisal mučenje in zlorabo ukrajinskega ujetnika, pa tudi plenjenje in vsesplošno močno obstreljevanje vasi v regiji Harkov, drugem največjem ukrajinskem mestu, ki je tudi povezava do kritične regije Donbas na jugu in vzhodu. V enem od pogovorov naj bi prav tako posredoval informacije o domnevnem umoru moškega med ločeno operacijo kmalu po invaziji 24. februarja.
“Streljali smo na vse, na hiše, avtomobile, vse. Vse hiše smo razdrli s tanki in oklopnimi transporterji,” je dejal glas, ki so ga po navedbah RFE prepoznali kot Šmatovega. “Ujeli smo dva ujetnika. Odvzeli jima AK-47, njuno puško, njuno ostrostrelsko puško,” je dejal in dodal, da so “jim odrezali uho“, pri čemer se je njegov oče zgrozil, Šmatov pa mu je apatično pojasnil, da so to storili, ker ni hotel odgovoriti.
V spodnjem pogovoru Šmatov očetu razlaga, da so se po izvidniškem izletu Šmatovovi soborci vrnili s klobaso, majonezo in mastjo, očetu pa je rekel, se ljudje z njimi ne “zaje*avajo”, saj imajo orožje, “če bi radi izgubili hišo in živeli na ulici, potem naj se kar zaje*avajo“, je povedal Šmatov očetu, ki mu je povedal, da to enostavno mora storiti.
Gre za vojni zločin
V skladu z ženevskimi konvencijami ZN iz leta 1949, pogodbami, katerih podpisnici sta Rusija in Ukrajina, se mučenje, namerno povzročanje poškodb, ubijanje vojnih ujetnikov, namerno ciljanje na civilno prebivalstvo in obsežno uničevanje lastnine brez vojaške potrebe uvršča med vojne zločine. Harkovska skupina za zaščito človekovih pravic, ena najbolj aktivnih opazovalcev pravic v Ukrajini, je doslej odkrila skoraj 4000 incidentov, veliko pa jih zaradi oteženega dostopa ostaja neodkritih.
V telefonskem pogovoru Šmatov ni povedal svoje lokacije in kljub temu, da so mu sledili do sredine avgusta, se je uspel vrniti v Rusijo. Po poročanju RFE je kasneje v pogovoru z novinarjem, ki je poročal o prestreženih klicih, vsa dejanja sicer zanikal, dodal pa je, da so le sledili navodilom.
“Nisem videl nobenega zapornika, povedal sem le, kaj so ostali počeli tam. Niti jaz niti moja brigada nismo nikomur odrezali prsta ali ušesa“, je zanikal Šmatov novinarju vse trditve in povedal, da so le izpolnjevali ukaze, ko so podirali hiše, terorizirali civiliste. Ob koncu pogovora, ko je Šmatov izvedel, da govori z novinarjem, mu je zabičal, da “če ga še kdaj pokliče, bo prišel tja in ga ustrelil v glavo.”
Ana Horvat