O sankcijah proti Rusiji in dobavi ruskega plina

Plinovod proti Ukrajini.

Evropska unija je konec lanskega decembra za šest mesecev podaljšala gospodarske sankcije proti Rusiji, ki jih je uvedla leta 2014 zaradi nezakonite priključitve Krima. Izvajanje mirovnih dogovorov iz Minska pozorno spremljata Francija in Nemčija.

Evropska unija je gospodarske sankcije proti Rusiji uvedla leta 2014 zaradi nezakonite priključitve Krima. Konec decembra letos jih je za šest mesecev podaljšala. Sankcije, ki bi se sicer iztekle konec januarja, so vezane na spoštovanje mirovnih dogovorov iz Minska, ki se ne izvajata, zato je bila odločitev pričakovana.

Soglasno podprli podaljšanje
Izvajanje mirovnih dogovorov iz Minska spremljata Francija in Nemčija, saj sta bila dogovorjena v okviru normandijske četverice, ki vključuje še Rusijo in Ukrajino. Svet EU je odločitev o podaljšanju sankcij sprejel po decembrskemu vrhu unije, na katerem sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron voditeljem poročala o izvajanju dogovorov. Ker to ni zadovoljivo, so voditelji soglasno podprli podaljšanje. Sankcije, ki se nanašajo na finančni, energetski in obrambni sektor, je EU uvedla konec julija 2014 in jih nato septembra 2014 še okrepila. Marca 2015 je trajanje sankcij povezala z uresničevanjem mirovnih dogovorov iz Minska. EU je poleg gospodarskih sankcij uvedla še niz drugih ukrepov v odziv na krizo v Ukrajini, na primer zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v EU za posameznike in pravne osebe. Kot odziv na nezakonito priključitev Krima Rusiji je uvedla še vrsto omejevalnih ukrepov na področju naložb in trgovine, ki se nanašajo le na ozemlje Krima.

Nemška kanclerka Angela Merkel. (Foto: epa)

Rusija in Ukrajina o dobavi plina
Sta pa Rusija in Ukrajina po več mesecih pogajanj v Berlinu ob podpori EU vendarle sklenili načelni dogovor o novi večletni pogodbi o dobavi ruskega plina v državo in naprej v EU, je še pred božičem dejal podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič. S tem se je unija očitno izognila nevarnosti nove plinske krize. S koncem tega leta je namreč potekla 10-letna pogodba o dobavi ruskega plina Ukrajini in tranzitu plina naprej v EU, ki sedaj v večji meri poteka prek Ukrajine. Kot je znano, sta se veliki vzhodnoevropski sosedi, ki sta se že večkrat znašli v energetskem sporu, okvirno dogovorili tako o trajanju nove pogodbe kot o količinah plina, ki bo potoval skozi Ukrajino. Tako ruski minister za energijo Aleksander Novak kot njegov ukrajinski kolega Aleksej Oršel sta se Šefčoviču in nemški vladi zahvalila za posredovanje.

Izognili so se plinski krizi
S tem so se tiste članice EU, ki so močno odvisne od ruskega plina, očitno izognile nevarnosti nove plinske krize, ki je pred desetletjem precejšen del povezave zaradi prekinjenih dobav pahnila v težave. Je pa EU v vmesnem času z različnimi ukrepi občutno izboljšala svojo pripravljenost na morebitne nove plinske krize. Rusija in Ukrajina sta se v zadnjih desetih letih večkrat znašli na pragu plinske krize, prihajalo je tudi do krajših prekinitev dobav. Še bolj pa je odnose med nekdanjima sovjetskima republika zaostrila priključitev Krima Rusiji leta 2014 in ruska podpora aktivnostim proruskih upornikov na vzhodu države, zaradi katerih je prišlo do oboroženih spopadov. Ukrajina si je za novo dolgoročno pogodbo prizadevala ob zaskrbljenosti, da bo plinovod Severni tok 2, po katerem naj bi plin kljub nedavno izrečenim ameriškim sankcijam stekel prihodnje leto, skupaj s prvotnim plinovodom Severni tok, ki iz Rusije pod Baltskim morjem v Nemčijo neposredno dobavljata plin, ogrozil njeno gospodarstvo. Država bo namreč prikrajšana za tranzitne dajatve.

Ameriški predsednik Donald Trump (foto: EPA)

Trump uvedel sankcije
Kot smo omenili, je ameriški kongres v 738 milijard dolarjev vreden proračunski predlog za Pentagon, ki ga je Trump podpisal 20. decembra 2019, vključil tudi uvedbo sankcij proti ruskima plinovodoma do Nemčije in Turčije. V zakonu piše, da je Severni tok 2, prek katerega bo plin pritekel do Nemčije, orodje prisile oziroma politični vzvod, ki bo oslabil vezi ZDA z Nemčijo in Evropo. Problematizirajo tudi plinovod Turški tok, ki naj bi dobavljal plin prek Črnega morja v Turčijo in od tam v vzhodno Evropo. Ameriška administracija je po podpisu dobila 60 dni časa, da določi podjetja in posameznike, ki sodelujejo pri graditvi. Zakonodaja omogoča odvzem ameriškega vizuma in zamrznitev premoženja posameznikov. Tisti, proti katerim bodo uvedli sankcije, bodo imeli 30 dni časa, da nehajo z aktivnostmi.

Allseas prekinja pogodbo
Švicarsko podjetje Allseas, ki sodeluje pri graditvi Severnega toka 2, je že sporočilo, da do nadaljnjega prekinja dela. “Allseas prekinja polaganje plinovoda, dokler ne bomo prejeli zakonskih, tehničnih in okoljskih pojasnil,” so zapisali po poročanju tujih tiskovnih agencij. V Moskvi so obsodili sankcije. “Država z javnim dolgom v višini 22.000 milijard evrov solventnim državam onemogoča razvoj njihovih gospodarstev,” je na Facebooku zapisala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Kritika v EU
Do sankcij pa so bili kritični tudi v EU. “Načelno Evropska unija nasprotuje sankcijam proti evropskim podjetjem, ki delujejo zakonito,” je sporočila Evropska komisija. Dodali so, da preučujejo učinke sankcij. Kritični so bili tudi v Berlinu. “Prizadele bodo nemška in evropska podjetja in predstavljajo vmešavanje v naše notranje zadeve,” je dejala tiskovna predstavnica nemške kanclerke Angele Merkel.

Petra Janša