Ob 76. obletnici Stalinovega izgona Krimskih Tatarov ukrajinsko zunanje ministrstvo ostro obsoja rusko okupacijo Krima in zatiranje Krimskih Tatarov

Foto: epa

Na polotoku Krim na območju Črnega morja, ki po mednarodnem pravu pripada Ukrajini, trenutno pa si ga lasti Rusija, prebiva tudi avtohtona narodna skupnost – Krimski Tatari. Gre za narod s svojo zgodovino, jezikom in kulturo, ki jo je Stalin pred natanko 76 leti, leta 1944 deportiral na vzhod tedanje Sovjetske zveze. Krimski Tatari so se na Krim ponovno lahko vrnili šele po letu 1989, ko so bili podvrženi nadaljnji jezikovni in kulturni asimilaciji. Razmere pa so se še poslabšale po ruski priključitvi Krimskega polotoka leta 2014, ko je asimilacija dobila nove razsežnosti, mnogi Krimski Tatari pa so prebežali na območje Ukrajine pod nadzorom Kijeva. Ob tej priložnosti zunanja ministrstva Ukrajine, Estonije, Gruzije, Latvije, Litve in Poljske v skupni izjavi za javnost, sicer pod okriljem Ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve, skupno obsojajo tako Stalinove deportacije Krimskim Tatarov, kot tudi trenutno sporno rusko politiko do Krima in Ukrajine ter pozivajo Rusijo, da nemudoma prekine s svojimi kršitvami mednarodnega prava in človekovih pravic. 

Prav danes mineva 76 let od prisilne deportacije Krimskih Tatarov s polotoka Krim na območju Črnega morja, ki po mednarodnem pravu pripada Ukrajini, trenutno pa si ga lasti Rusija, ki si ga je slednja leta 2014 tudi priključila po vojaškem posredovanju. Tatari, ki so na Krimu avtohtona narodna skupnost, so bili deportirani prav na 18. maja leta 1944. Josip Stalin se je tedaj odločil, da jih bo z območja njihove zgodovinske poselitve preselil na teritorij današnjega Uzbekistana, Kazahstana in Rusije. Še posebej tragično pa je to, da je že v nekaj letih po deportaciji skoraj polovica Krimskih Tatarov pomrla. Za omenjeno narodno skupnost je prepoved vrnitve na Krim veljala vse do leta 1989, po tem letu pa se je nadaljevala namenska jezikovna in kulturna asimilacija, poroča Ministry of Foreign Affairs of Ukraine.

Tragedija Krimskih Tatarov pa se je deloma ponovila leta 2014, ko si je Rusije v neskladju z mednarodnim pravom  s silo priključila Krimski polotok. Mednarodna skupnost namreč Krim še vedno priznava kot integralni del Ukrajine. Ob tem ni naključje, da sodobna Rusija ponavlja nekatere vzorce zatiranja iz Stalinovih časov, saj je znano, da se oblasti v Moskvi niso nikdar zares distancirale od obdobja komunizma. Tako Krimski Tatari trenutno nimajo svojih političnih predstavnikov, torej Mejlisov, dogaja pa se tudi sistematična represija in vsakovrstno zatiranje tamkajšnje tatarske populacije, še zlati tistega dela, ki nasprotuje ruski priključitvi Krima. Takšna situacija je na beg pognala na tisoče Krimskih Tatarov, ki so se morali zateči v notranjost Ukrajine.

Foto: epa

Z današnjim dnem se spominja vseh nedolžnih žrtev Stalinovega režima, še zlasti Krimskih Tatarov, ki so morali pod prisilo zapustiti svoje rodne kraje, kjer so stoletja živeli njihovi predniki. Obenem se izreka tudi podporo vsem Krimskim Tatarom, ki se borijo za svoje pravice. Ob tem se poudarja še zlasti dejstvo, da je Krim integralni del Ukrajine. Že omenjena zunanja ministrstva izražajo prepričanje, da je mednarodno priznane državne meje potrebno spoštovati, Ukrajina pa ostaja suverena država. Po mnenju ministrstev je potrebno obsoditi tudi agresivno rusko zunanjo politiko v odnosu do Ukrajine in še zlasti njeno trenutno politiko do Krimskih Tatarov.

Rusija z odnosom do Ukrajine in Krimskih Tatarov krši mednarodno pravo in človekove pravice
Prav zato se poziva Rusijo k prenehanju vseh agresivnih dejanj, še zlasti kršenju temeljnih svoboščin zagotovljenih z mednarodnim pravom. Rusija naj v odnosu do Avtonomne republike Krim in Ukrajine preneha s svojimi kršitvami mednarodnega prava in človekovih pravic, ki jih priznavajo ZN, še menijo zunanja ministrstva. Obenem se pričakuje opustitve vsakršne agresije tudi do mesta Sevastopol. Največja država sveta si, po mnenju ministrstev, nima pravice lastiti niti slednjega niti Avtonomne republike Krim. Zunanja ministrstva ob tem poudarjajo, da karkoli bi Rusija naredila za legalizacijo svojih spornih dejanj, ostaja dejstvo: Krim je ukrajinski.

Foto: epa

Nekdanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je že pred leti na srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom vstop v Nato označil kot ukrajinsko prednostno nalogo. Stoltenberg je zagotovil, da je Nato pri reševanju ukrajinske krize na njihovi strani in proti ruskim “agresivnim dejanjem”. Ukrajina je pred leti tudi sprejela zakonodajo, s katero se želi zavezništvu Nato še bolj približati.

Jani Kovač