Ameriški predsednik Barack Obama je prvi obisk predsednika ZDA na Kubio d leta 1928 začel v deževnem vremenu. Zato je srečanje z osebjem ameriškega veleposlaništva prestavil v hotel, malce krajši pa je bil tudi sprehod po stari Havani, kjer je prva družina ZDA večerjala v zasebni restavraciji.
Na letališču v Havani je Obamo pričakala kubanska vladna delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Bruna Rodrigueza. Vodilni republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je nemudoma sporočil, da gre za žalitev, ker ga ni sprejel sam predsednik Raul Castro.
Vse od leta 1961, ko sta državi – zaradi komunistične revolucije na Kubi leta 1959 – prekinili diplomatske odnose, si obiska, kot je Obamov, ni bilo mogoče zamisliti. Zadnji ameriški predsednik na Kubi je bil Calvin Coolidge leta 1928.
Posebno letalo za ameriškega predsednika
Obama je za let iz Washingtona do Havane potreboval le tri ure, kar je malo, glede na to, da morajo posebna vojaška letala iz Fort Lauderdala na Floridi leteti v ameriško vojaško bazo Guantanamo več kot štiri ure.
Letalo Air Force One je imelo namreč dovoljenje za pot brez velikega ovinka, ki ga morajo sicer narediti letala do ameriškega Guantanama, da se izognejo sestrelitvi. S posebnim letalom so na obisk pripotovali še številni poslovneži, kongresniki in novinarji ter drugi spremljevalci.
Leto dni sta se državi skrivaj pogajali
Predsednik ZDA se je potem s prvo damo Michelle ter hčerama Malio in Sasho odpravil do havanske katedrale, kjer jih je sprejel kardinal Jaime Ortega, s pomočjo katerega sta se državi leto dni na skrivaj pogajali o otoplitvi odnosov, preden sta decembra lani Obama in Castro izmenjala zapornike in nove odnose tudi uradno naznanila svetu. Uradni del obiska, ko je med drugim na sporedu srečanje obeh predsednikov, pa se začenja danes.
Demonstracije dam v belem
Raul Castro uvaja postopne reforme na Kubi, ki ostaja enostrankarska z medijsko cenzuro in preganjanjem oporečnikov. Nekaj ur pred Obamovim prihodom je na ulicah Havane potekal zdaj že tradicionalen nedeljski ritual demonstracij dam v belem, to je mater in žena političnih zapornikov na Kubi. Policija jih je nekaj aretirala in jih bo kot ponavadi verjetno čez nekaj ur spet izpustila. Do naslednje nedelje oziroma do takrat, ko na Kubi več ne bo političnih zapornikov.
Obama in Castro sta pred 15 meseci naznanila pot k normalizaciji odnosov, ki so se z odprtjem veleposlaništev in Obamovimi ukrepi precej izboljšali, vendar pa glavna ovira – ameriški embargo proti Kubi – ostaja in odpravi jo lahko le kongres. Kuba zahteva tudi vrnitev Guantanama, ki ga ameriška vojska zaseda vse od leta 1903.
N. K., STA