fbpx

Obeta se vzpostavitev čezatlantskega protikomunističnega bloka 

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro (Foto: epa)

Španija. Brazilija. Populizem. Protikomunizem. Madridska listina. Koncept “Iberosfere”. Na nedavnem srečanju predsednika španske stranke VOX z brazilskim predsednikom Bolsonarom je prišlo do napovedi čezatlantske povezave med sorodnimi političnimi strankami.

Španska populistična stranka VOX, ki jo vodi Santiago Abascal, je na zadnjih španskih parlamentarnih volitvah leta 2019 s 15,1 odstotka osvojila tretje mesto. Stranka, ki sama sebe identificira kot konservativno, napoveduje vzpostavitev “patriotskega zavezništva”, ki bo povezalo stranke z obeh strani Atlantika. To namero so potrdili tudi na srečanju v Braziliji. Tamkajšnji predsednik Jair Bolsonaro je znan po svojih kritikah komunizma in nasprotovanju vpliva Kube in Venezuele v regiji. Predlog zavezništva temelji na Madridski listini, ki jo je podpisalo več kot 70 vplivnih oseb iz Evrope in obeh Amerik.

Madridska listina
Madridsko listino njena izdajateljica, konservativna Fundacija Disenso, opisuje kot deklaracijo za obrambo svobode, demokracije in pravne države v državah, ki so del “Ibefosfere”. Med podpisniki je več znanih oseb, med drugim sin brazilskega predsednika Eduardo Bolsonaro in Giorgia Meloni, ki vodi italijansko stranko Bratje Italije (FdI). Med podpisniki najdemo še vrsto venezuelskih politikov, ki sedaj delujejo v izgnanstvu, kot sta Alberto Franceschi in Antonio Ledezma. Na seznamu so tudi vplivneži iz Mehike, Argentine, Kolumbije, Urugvaja, Peruja, Čila, Bolivije, Združenih držav Amerike in Kube. Po poročanju časnika El Mundo je med cilji listine tudi nasprotovanje širjenju komunizma in levega ekstremizma. Listina naj bi bila protiutež pobudam, ki prihajajo z leve strani, kot sta Forum Sao Paulo in skupina Puebla. Forum Sao Paulo je letna konferenca levih političnih strank iz Latinske Amerike in s Karibov, skupina Puebla pa je politično in akademsko združenje predstavnikov levice iz Južne Amerike in Španije. Med njimi najdemo tudi nekdanje predsednike držav, kot sta Ernesto Samper iz Kolumbije in Rafael Correa iz Ekvadorja.

Predsednik španske stranke VOX Santiago Abascal v Braziliji (Foto: epa)

“Iberosfera”
Kot že ime pove, naj bi ta koncept združeval države, katerih korenine izvirajo iz Iberskega polotoka, kjer ležita Portugalska in Španija. Kot posledica njunih odkritij v času raziskovanja Novega sveta se danes v državah Latinske Amerike govorita španščina in portugalščina. Skupno imajo te države več kot 700 milijonov prebivalcev, delijo pa si tudi podobno kulturno izročilo. V listini zato piše, da se mora gospodarski potencial teh držav bolje izkoristiti, saj bodo le tako dobile večjo geopolitično moč v svetu in sooblikovale prihodnost. Posebna pozornost v listini je namenjena še omejevanju vpliva komunizma, ki je v teh državah močno navzoč. Kuba in Venezuela naj bi financirali njim sorodna gibanja po kontinentu, kar ogroža pravno državo, svobodo izražanja in pravico do zasebne lastnine. Pri tem je zanimivo, da so pod listino podpisani tudi nekateri republikanski politiki, saj ZDA niso tradicionalno špansko govoreča država.

Mednarodno zavezništvo
Na kakšen način bo zavezništvo svoje cilje, ki so zapisani v Madridski listini, uresničilo, še ni povsem jasno. Med podpisniki je raznolika druščina, ki prihaja iz obeh Amerik in tudi nekaterih evropskih držav. Prav mogoče je, da se bo po zgledu prej omenjenih forumov organiziral forum, ki bo uveljavljal ideje Madridske listine. Tak forum bi služil predstavitvi alternativnih rešitev, kot jih na Forumu Sao Paolo zagovarja levica. Čas globalizacije je, kot vse kaže, v tem vse bolj prepletajočem se svetu prinesel tudi prepletanje političnih idej ne glede na državne meje. Ker se poseben fokus namenja tudi vplivu Kube in Venezuele, bi ta platforma lahko ponudila možnost kubanskim in venezuelskim disidentom. Ti bi lahko predstavili svojo zgodbo in se bojevali za boljšo prihodnost svojih domovin. Podpise iz ZDA si lahko razlagamo kot dodatni znak kljubovanja Venezueli in Kubi, saj so ideje politike socializma danes vroča tema tudi v tamkajšnji notranji politiki.

Klemen Pucko