fbpx

Od maja 2022 bodo na slovensko-hrvaški meji državljanom tretjih držav odvzemali prstne odtise

Mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško. (Foto: STA)

Znano je, da ko zadiši po poletju in se temperature dvignejo do 30 C, na slovensko-hrvaški meji nastanejo kolone dolge tudi do deset kilometrov. V takšnem primeru se zna zgoditi, da ljudje sredi dnevne pripeke čakajo tudi po pol dneva, da bi prišli iz ene v drugo državo. Od maja 2022 pa bi bile lahko kolone še daljše. Gre za novo evropsko pravilo odvzemanja prstnih odtisov državljanom tretjih držav, kar se povezuje z varnostnimi tveganji. Hrvaški notranji minister Davor Božinović in njegov slovenski kolega Aleš Hojs, se sicer zavzemata za to, da bi se novi sistem preneslo na zunanje meje EU, vendar doslej nista bila uslišana. 

Že sedaj se v poletnih mesecih na slovensko-hrvaški meji pojavljajo dolge, tudi deset kilometrske kolone čakajočih na prehod mejnih kontrolnih točk, kar pa bi se utegnilo z majem 2022 še poslabšati. Ob začetku tedna je potekalo virtualno srečanje notranjih ministrov članic EU, na katerem je bila sprejeta odločitev o uvedbi interoperabilnosti več informacijskih sistemov na območju Schengena, ki med drugim predvideva okrepljen nadzor nad vstopanjem državljanov tretjih držav v to območje. Vsem, ki niso državljani ene izmed članic EU, se bo pri vstopanju v območje Schengena, odvzelo prstne odtise ter še nekatere druge podatke. Težava je v tem, da je Slovenija že članica Schengena, medtem ko se Hrvaška še vedno nahaja na drugi strani, kar pomeni, da se bo že omenjene podatke jemalo prav na meji med sosedskima državama. To bo seveda še dodatno obremenilo že tako preobremenjene mejne prehode med državama. Nastala situacija vsekakor nikomur ne odgovarja, še zlasti ne Hrvatom, ki veliko stavijo na turizem, poroča večernji

In ker je situacija neugodna za obe državi, se notranja ministra Slovenije in Hrvaške Davor Božinović in Aleš Hojs zavzemata zato, da bi se nov sistem preselilo na zunanje meje Evropske unije, kar pa doslej, kot kaže, še ni obrodilo želenih sadov. Po neuradnih informacijah so možnosti, da bi kaj takšnega dosegli izredno majhne, zato je edini način da se izognemo še večjim kolonam na slovensko-hrvaških mejnih prehodih ta, da tudi Hrvaška vstopi v območje Schengena. Vsekakor gre za izključno politično odločitev, ker je naša južna soseda vsaj na papirju izpolnila vse pogoje za to. Evropska komisija je lani potrdila pripravljenost Hrvaške za vstop v schengensko območje in prižgala zeleno luč, vendar je težko napovedati, kdaj se bo to v resnici tudi zgodilo. 

Državna meja. (Foto: STA)

Dovolj je samo omeniti, da imata Bolgarija in Romunija pozitivno oceno Evropske komisije že od leta 2011, vendar še nista del schengenskega območja, ker ni soglasja vseh držav članic. Mimogrede, že sama uvedba interoperabilnosti informacijskih sistemov v Schengnu se dejansko nanaša na medsebojno povezovanje različnih baz podatkov, ki jih uporabljajo posamezne države članice. Vlade po EU uporabljajo različne baze podatkov za boj proti kriminalu, nadzor državnih meja in za nadziranje migracijskih tokov, vendar so te baze podatkov razdrobljene in niso medsebojno povezane. Prav zato obstaja nevarnost pomanjkanja informacij, zaradi katerih bi se lahko nek kriminalec neovirano gibal med državami članicami EU. Uredba o interoperabilnosti bi morala prispevati k boljšemu odkrivanju varnostnih groženj, boljšemu nadzoru državnih meja ter k lažjemu preprečevanju oziroma boju z nezakonitimi migracijami.

Vstop Hrvaške v Schengen bi prinesel manjše kolone na meji in bolj efektivno spopadanje z ilegalnimi migracijami
Evropska komisija je že pred časom odločila, da Hrvaška izpolnjuje vse tehnične pogoje za vstop v schengensko območje. Omenjeno dejstvo bi tudi za Slovenijo predstavljalo veliko zmago. Pa ne samo zaradi manjše gneče na mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji, ampak tudi zaradi razbremenitve slovenskih varnostnih organov, ki se spopadajo z ilegalci. Hrvaška policija je namreč že večkrat dokazala, da je svoje meje zmožna bolj striktno varovati pred migranti. Tako bi zagotovo bolje poskrbela tudi za varovanje schengenske meje, ki bi se po tem scenariju premaknila na meje Hrvaške s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro.

Domen Mezeg