Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes na Brdu ob strmi rasti cen energije pozvala k vlaganjem v obnovljive vire energije, madžarski premier Viktor Orban je bil kritičen, da je za visoke cene energije vsaj delno kriva Evropska komisija. Evropske načrte v okviru zelenega dogovora je označil za nesprejemljive – madžarske evropski zeleni dogovor namreč neposredno obdavčuje lastnike stanovanj, hiš in avtomobilov.
Rastoče cene energije so resno vprašanje, je opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob prihodu na vrh EU in Zahodnega Balkana na Brdu. Po njenih besedah je pri tem treba jasno povedati, da cene plina rastejo, medtem ko so se cene obnovljivih virov energije znižale in so stabilne. Spomnila je, da EU uvaža 90 odstotkov plina, na področju proizvodnje obnovljivih virov pa je zelo močna, poroča STA. Visoke cene energije pa je ob prihodu na vrh na Brdu danes komentiral tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je menil, da mora EU spremeniti svojo politiko na tem področju. Kritično je izpostavil, da je vsaj delno za rast cen kriva Evropska komisija. “Spremeniti moramo ureditev, sicer bomo vsi trpeli,” je poudaril.
Po Orbanovih besedah na Madžarskem sicer nimajo težav z visokimi cenami energije, ker imajo sistem, ki cene omejuje. Je pa problem Madžarske evropski zeleni dogovor, ker neposredno obdavčuje lastnike stanovanj, hiš in avtomobilov, kar ni sprejemljivo, je poudaril Orban. Po razkolu unije na vzhod in zahod ob spoprijemanju z migracijskimi izzivi je zeleni prehod gospodarstva in družbe sedaj naslednji velik izziv, ki unijo ostro deli na dva tabora, saj je izhodiščni položaj vzhodnih in zahodnih članic bistveno drugačen. Španija, Francija, Grčija, Češka in Romunija so se v torek v skupni izjavi zavzele za enoten pristop na ravni EU, za preučitev delovanja evropskega trga plina in prenovo trga elektrike ter za osredotočenost na zagotavljanje energetske neodvisnosti.
Cene energije so se na letni ravni povečale za 17,4 odstotka
Strma rast cen energije, ki je pomemben dejavnik rasti inflacije, meče senco na okrevanje evropskega gospodarstva, ki se izvija iz primeža pandemije covida-19. Cene energije so se po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata septembra na letni ravni povečale za 17,4 odstotka. V Evropski komisiji izpostavljajo, da je rast cen energije povezana zlasti z rastjo globalnega povpraševanja po plinu po sprostitvi primeža pandemije predvsem v Aziji, neobičajnega upada ponudbe in sezonskimi dejavniki ter manj z evropskimi politikami za zmanjšanje izpustov. A položaj sproža bojazen, da bodo visoke cene energije revne družine pahnile v energetsko revščino in sprožile ljudski upor proti evropskim zelenim ciljem. Odpira tudi občutljivo politično vprašanje odvisnosti od ruskega plina.
Sara Bertoncelj