Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je na vrhu Nata v ponedeljek v Bruslju posvaril, da bo prihajajoče desetletje zaznamovano z epidemijami in množičnimi migracijami. Prav zato bi se morala tako zveza Nato kot tudi njegove članice pripraviti na tovrstne izzive.
Obenem je madžarski premier Viktor Orban poudaril, da bo jasno šele na koncu srečanja, ali bodo ta posvetovanja prelomna. Udeleženci srečanja naj bi se trudili v tej smeri, zato nameravajo sprejeti novi strateški načrt za leto 2030. Dejal je, da je poglavitna strategija Nata krepitev nacionalne odpornosti. Na tem področju je Madžarska izredno dejavna, pa naj gre za boj proti pandemiji ali pa migracijam, poroča Remix News.
Orban je prepričan, da imajo nekaj za povedati in doprinesti k skupnim prizadevanjem. Prepričan je, da bi bila Madžarska uspešna, če bi izpolnila svoje obveznosti, ki se nanašajo na zavezo, da bodo do leta 2024 države članice zveze Nato namenile dva odstotka svojega BDP za obrambo. Po njegovem prepričanju bi bilo celo bolje, če bi bila njegova država že zmožna vsakoletno potrošiti dva odstotka BDP-ja za lastno varnost. Dejal je, da naj bi Madžarska ta cilj dosegla med letoma 2022 in 2023.
Obenem je še spomnil, da so nekatere članice zveze glede tega slabše. Glede zaveze, da morajo države članice nameniti 20 odstotkov svojih obrambnih izdatkov za razvoj, je Orban poudaril, da Madžarska to že dosega. Njegova država je že izpolnila eno izmed svojih zavez, medtem ko namerava drugo do leta 2023-2024.
Orban verjame, da se nahajajo v delu sveta, kjer ni mogoče shajati brez vojske. Brez vojske namreč ni varnosti. Glede odnosov s Kitajsko pa je dejal, da nasprotuje kakršnikoli novi hladni vojni, ker je v njej preživel kar 26 let. Prepričan je, da gre za slabo stvar, ki se ji je treba ogniti.
Domen Mezeg