Na Trgu svetega Petra, kjer se je po ocenah Vatikana zbralo 100 tisoč vernikov, se je papež Frančišek zavzel za mir v svetu. Ob tem je še posebej pozval h koncu vojne v Ukrajini, mednarodno skupnost pa pozval, naj si prizadeva za konec vojaških spopadov, ki s krvjo skrunijo svet.
“Pohitimo po poteh miru in bratstva,” je po poročanju STA v tradicionalni velikonočni poslanici dejal 86-letni vodja rimskokatoliške cerkve. Ob tem se je zavzel za zaupanje “med posamezniki, ljudmi in narodi” ter pozval k premagovanju sporov, delitev in odprtju src “za tiste, ki jih najbolj potrebujejo”.
Po besedah papeža bi moralo sporočilo velike noči, ko kristjani praznujejo vstajenje Jezusa Kristusa po smrti na križu, razsvetliti temo, v katero je pogosto zavit svet. Še posebej se je v govoru dotaknil vojne v Ukrajini. “Pomagajte ljubljenemu ukrajinskemu ljudstvu na poti k miru,” je poudaril in pozval k tolažbi ranjencev in tistih, ki so v vojni izgubili svoje bližnje. “Ujetniki pa naj se varno vrnejo k svojim družinam.”
Pri molitvi pa ni pozabil tudi ostalih območij, ki so jih prizadele vojne in krize. Poleg tega, da je spomnil na žrtve potresa v Turčiji in Siriji, je izrekel obsodbo na račun nedavnega nasilja na Bližnjem vzhodu. “Ti napadi so ogrozili tako želeno ozračje zaupanja in vzajemnega spoštovanja, ki je nujno potrebno za obnovitev dialoga med Izraelci in Palestinci, da bi v Svetem mestu in po vsej regiji zavladal mir.” Med drugim je prosil za tolažbo za deportirance, politične zapornike, begunce in migrante ter vse tiste, ki trpijo zaradi lakote, revščine in “zloveščih učinkov trgovine z drogami in ljudmi ter vseh oblik suženjstva”.
V velikonočni vigiliji je papež obsodil “ledene vetrove vojne”, ki prevladujejo v svetu in dodal, da velika noč ljudem daje upanje. Pred okoli 45 tisoč verniki je daroval velikonočno mašo, ki jo je vodil kardinal dekan Giovanni Battista. Petkovega križevega pota se zaradi okrevanja po bolezni in hladnega vremena ni udeležil.
Ana Horvat