Po Hagii Sophii vse glasnejše zahteve, da bi v mošejo spremenili tudi katedralo v španski Kordobi, ki je bila 1600 let krščanska cerkev

Katedrala v Kordobi. (Foto: epa)

Potem, ko je bila Hagia Sophia v Turčiji iz muzeja znova spremenjena v džamijo, si v arabskem svetu prizadevajo, da bi se enako zgodilo tudi s katedralo v španski Kordobi, saj po njihovem prepričanju Cerkev ni vredna takšnega daru. 

Eden izmed arabskih emiratov je izrazil zahtevo, da bi se muslimanom vrnilo slovito katedralo v španskem mestu Kordoba, ki je bila svoj čas tudi mošeja. Za javnost je informacijo sporočila španska televizija Antena3. Shardža Sultan III. ibn Muhammad al-Kasimi je v intervjuju za Sharjah News dejal, da številni muslimani zahtevajo vrnitev mošeje v Kordobi, saj so prepričani, da gre za njihovo lastnino in je bila Cerkvi podarjena kot darilo, čeprav ta ni vredna takšnega darila. Emir je še dejal, da bi morali iti po transformaciji Hagije Sophije v mošejo, častilci Allaha še korak dlje in znova pridobiti katedralo v Kordobi, ki nosi tudi ime Mezquita Catedral oziroma mošeja-katedrala, poroča pch24.

Polemika glede lastništva Mezquite Catedral se sicer vleče že vrsto let. Leta 2004 je eden izmed španskih muslimanskih voditeljev Muhammad Manan dejal, da bi oblasti morale “sprostiti” mošejo v Kordobi za muslimane. Kot odgovor na ta poziv je škof v Kordobi Demetrio Fernandez večkrat poudaril, da ne bo pristal na to, da bi muslimanske skupnosti v katedrali opravljale svoje molitve. Po prepričanju cerkvenega dostojanstvenika bi takšna neodgovorna zamisel pregnala katolike iz tega pomembnega krščanskega svetišča. Po navedbah cerkvenega dostojanstvenika je bila katedrala krščanska kar 16 stoletij, medtem ko so si jo muslimani lastili okoli 400 let.

Katedrala v Kordobi, Španiji. (Foto: epa)

Katedrala je zgradba, ki je bila nekoč mošeja in je bila zgrajena v 8. stoletju, in sicer na kraju, kjer je poprej stala neka druga katoliška cerkev zgrajena v obdobju Vizigotov. Slednja je bila porušena v času arabske invazije v Španijo leta 711. Do konca 10. stoletja so v mošeji lahko molili tudi kristjani in Židje, vse do časa, ko jo je kalif Al-Mansur namenil izključno muslimanskemu verskemu obredju. Ob ponovni osvoboditvi ozemlja izpod Arabcev pa je mošeja leta 1236 postala katoliška katedrala. Cerkvena zgradba je ohranila svojo osnovno strukturo, ki pa je bila malce spremenjena pod vplivom gotike in renesanse.

Turški podporniki Erdogana slavijo uničenje kulturne dediščine. (Foto: epa)

“24. julija bodo v znak žalovanja po preobrazbi bazilike Hagie Sophie v džamijo bili zvonovi,” so na Twitterju objavili pri poljski škofiji Płock. “Danes opoldan bo v Hagii Sophii prva muslimanska molitev. Predsednik Turčije se je odločil, da bo preoblikoval to zgodovinsko zgradbo v džamijo,” pa so pred dnevi sporočili na Facebooku pri Stacja7. Žalostni dogodek naj bi obeležili tudi pravoslavni kristjani in ameriški katoličani. Govora je bilo kar o ekumenskem dnevu žalovanja in molitve. Poljski škof Płocka Piotr Libera je ob tem pozval duhovnike, da bi na dan uradne inavguracije džamije v Hagii Sophii v Istanbulu, torej v petek 24. julija, v vseh škofijskih cerkvah zvonili zvonovi v znak žalovanja, cerkvene zastave pa bi bile spuščene do polovice drogov. Za podobno pobudo so se odločili tudi v ZDA, kjer je tamkajšnji episkopat pozval, da bi petek postal dan molitve v znamenje žalovanja.

Domen Mezeg