Mestni svetniki v angleškem mestu Bradford se bojijo, da nevzdržno stanje s t. i. “no-go” območji, kamor navadni ljudje nimajo vstopa, saj so preplavljena z nasilnimi migranti, vodijo v katastrofo. Gre pravzaprav za tolpe mladih moških iz več azijskih držav, prevladujejo pa palestinski migranti, ki nadlegujejo predvsem mlada angleška dekleta, zato se ženske v mestu ne počutijo več varno. Svetnike je v zadnjih dneh na noge dvignila novica, da je t. i. odbor za dotok migrantov razpravljal o novih integracijah v mestu, saj je bilo na podlagi študije The Casey Review ugotovljeno, da je politika integracije muslimanskih migrantov spodletela in da je politična korektnost še podžgala muslimanske ekstremiste pri njihovih dejanjih. Poleg tega pa Bradford v zadnjih mesecih pretresajo vse večje nesreče; vrstijo se migrantski napadi na podjetja v lasti belcev in celo cerkve ter sinagoge.
Ameriški blog Jihadwatch opozarja, da so samo prejšnji mesec v Bradfordu azijski migranti kamenjali tri lokalne pube. Zanimivo, napadali so samo lokale v lasti belcev, ne pa tudi tistih v lasti Azijcev, ki jih je v mestu sicer več. Opazen je porast islamofobije in antisemitizma. Vse več je kriminala, ki ga migranti zagrešijo iz sovražnosti do domačinov, a večino primerov ne prijavljajo. Verske dogodke spremlja policija, prejšnji teden so namreč specialci varovali sveto mašo v sinagogi. “Mislim, da slepimo sami sebe. Je to odraz multikulturnosti in uspešne integracije v družbo? Mislim, da ne,” je opozoril mestni svetnik Simon Cooke.
Pri Jihadwatchu citirajo tudi svetnico Vando Greenwood, ki pravi, da se mlade ženske bojijo priti v mesto, saj je težava že v sami percepciji ljudi, ko je govora o Bradfordu. “Moja hčerka je stara 23 let, njeni prijatelji pa pravijo, da ne nameravajo priti na pijačo v Bradford, saj se bojijo moških iz azijskih tolp, ki naokoli prežijo na mlada dekleta,” je opozorila Greenwoodova.
Mestni svetniki so še opozorili, da so bili medčloveški odnosi v mestu pred 25 leti na precej višji ravni, kot so danes. “Smo ponosni na to, kar smo dosegli? So tisti, ki zagovarjajo multikulturnost, zdaj zadovoljni?” se še sprašuje Simon Cooke.
L. S.