New York Times je objavil odprto pismo venezuelskega podpredsednika Tarecka El Aissamija, v katerem je slednji obsodil ameriško ministrstvo za finance zato, ker ga je navedlo kot posebnega prekupčevalca z narkotiki, zaradi njegovih povezav z organizacijami, ki prekupčujejo z drogami.
V pismu, ki je naslovljeno na finančnega ministra Stevena Mnuchina, je El Aissami sankcije označil kot nezakonite in kot nasprotujoče si z mednarodnim pravom. El Aissami navaja, da navedba o njem kot prekupčevalcu z drogami predstavlja resno kršitev njegovih človekovih pravic in ima negativen vpliv na njegovo dostojanstvo in čast.
El Aissami zavrača vse očitke in jih označuje kot napad na celotno venezuelsko vlado
“Vidi se vam, da ste zavedeni s političnimi interesi,” je zapisal El Aissami in dodal, da je očitno, da so zgradili lažen pozitivni primer zato, da vlado Bolivarske republike Venezuele, kar je uradni naziv za to državo, kriminalizirajo prek njega. Poleg tega je izpostavil, da se sankcije ne nanašajo samo nanj, saj naj ne bi imel očitanega premoženja v Združenih državah Amerike ali v katerikoli drugi državi, in dodal, da je naravnost absurdno, da del ameriške administracije brez dokazov sprejme ukrep o zamrznitvi sredstev, s katerimi on ne razpolaga. Ameriški Miami Herald pa na drugi strani navaja, da naj bi imel El Aissami nadzor nad 3 milijardami ameriških dolarjev, ki so bila zdaj zamrznjene.
El Aissami je povezan z vrsto kartelov
V napovedi novih sankcij pa je ameriško finančno ministrstvo izpostavilo, da so številna pretekla poročila povezala El Aissamija z raznovrstnimi skupinami, kot sta kartel Mexican Zetas in libanonska politična ter paravojaška organizacija Hezbolah. Med sodelavci El Aissamija sta tudi mamilarski lord Daniel Barrera Barrera in venezuelski prekupčevalec z drogami Hermagoras Gonzalez Polanco. Uvedene sankcije pa ameriškim državljanom prepovedujejo poslovanje in kakršnekoli druge stike z El Aissamijem, zaradi česar se poraja vprašanje, kako je El Aissamiju sploh uspelo zakonito zakupiti prostor za objavo pisma v ameriškem New York Timesu.
Poročila že leta povezujejo El Aissamija z mamilarskimi podjetji in terorističnimi organizacijami. Leta 2001 je Inštitut Gatestone obtožil El Aissamija rekrutiranja mladih venezuelskih Arabcev v Hezbolahovih kampih na jugu Libanona. Različni sodelavci venezuelske socialistične vlade, vključno z nekdanjo vodjo varnosti Huga Chaveza Leamsyjem Salazarjem in dvema nečakoma diktatorja Nicolasa Madura, pa so indentificirali El Aissamija kot preprodajalca kokaina ter kot pomembnega člana kartela de los Soles.
Vpleten je bil v izdajanje dokumentov teroristom
Breitbart poroča, da so El Aissamija imenovali za glavnega organizatorja obsežne sheme, v kateri je venezuelska vlada teroristom iz vrst Hezbolaha priskrbela uradne venezuelske vladne dokumente, kot so potni listi in rojstni listi. Ti dokumenti bi Sircem, Libanoncem in Iračanom omogočili potovanje z manj temeljitim varnostnim pregledom, kot če bi ti pri potovanju uporabljali dokumente iz svoje domovine. Preiskava CNN-a pa je razkrila, da naj bi Venezuela za vsak uradni dokument zaračunala po 15 tisoč ameriških dolarjev.
Amerika s sankcijami dokazuje namero za boj proti drogam
V odgovoru na kritike venezuelske vlade je ameriški finančni minister Steven Mnuchin dejal, da ta odločitev kaže na resnost predsednikove namere glede boja proti drogam v ZDA in dodal, da želi Trump s tem poslati jasno sporočilo Venezuelcem, da so ZDA na njihovi strani. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro pa je v odzivu na naciolanlni televiziji pohvalil podpredsednika El Aissamija in dejal, da “ima jajca” ter napovedal, da bo odgovoril na ameriško “agresijo” v primeru, če se Donald Trump za sprejete sankcije ne bo javno opravičil.
Sankcije proti El Aissamiju predstavljajo nedavno odločitev Trumpove administracije pri uresničevanju zaveze boja za svobodo v Venezueli. V začetku tega meseca je Trump v Belo hišo povabil Lopezovo ženo Lilian Tintori in objavil sliko z njo, nastalo v Ovalni pisarni, pod katero je zapisal, da bi morala Venezuela nemudoma izpustiti političnega zapornika Leopolda Lopeza iz zapora.
N. Ž.