Poglejte, kako Švedi in Nemci migrantom podarjajo službe. Jih bomo morali tudi mi?

Foto: epa

Migranti v Evropi so dejstvo in vprašanje ni več, kako jih ustaviti, ampak kaj narediti z njimi zdaj, ko so tukaj. Na Švedskem jih želijo zaposliti kot učitelje, zato bodo imeli štirikrat krajše uvajanje, ki bo potekalo v arabščini, za prijavo na delovno mesto učitelja pa ne potrebujejo znanja švedščine. V Nemčiji vlada podjetjem omogoča, da zaposlijo migranta in mu plačajo 1 evro na uro. Ostalih 7 evrov na uro bo plačala država. Kaj pa v Sloveniji?

Švedska vlada želi omogočiti lažje zaposlovanje migrantov v šolstvu, zato so sprejeli nov zakon, po katerem znanje švedskega jezika za delo učitelja ali učiteljice ni več pogoj. To pa je le ena od sprejetih reform, s katerimi želijo spodbuditi migrante, da si poiščejo službo. Namesto štirih let in pol pripravništva pred začetkom samostojnega učenja, kar velja za Švede, ki želijo postati učitelji, bodo migranti morali opraviti le eno leto pripravništva, poroča portal Breitbrat.

Pripravništvo štirikrat krajše kot za Švede, potekalo bo v arabščini
Kot poroča švedski portal Svenska Dagbladet, bo vsaj del pripravništva za učitelje po novem izveden v arabskem jeziku. V prvem krogu zaposlovanja novih učiteljev bodo lahko zaposlitev dobili vsi, ki so že prej delali kot učitelji v arabskem svetu. Prva pripravništva se bodo začela aprila, na voljo pa bo več kot 400 delovnih mest.

Najprej služba, nato jezik
”Na Švedsko prihajajo ljudje, ki imajo sicer dobro znanje, a zaradi očitnih razlogov ne govorijo švedsko. Tako je popolnoma normalno, da jih najprej vključimo v pripravništvo in se šele kasneje ubadamo z njihovim jezikom,” je pojasnil švedski minister za šolstvo Gustav Fridolin.

V Sloveniji področje ureja novi Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki se je začel uporabljati 1. septembra 2015. Z njim je urejeno enotno dovoljenje, ki tujcem za vstop na trg dela omogoča enake pogoje kot ostalim državljanom. Enotno dovoljenje ureja, da v kolikor ima oseba dovoljenje za bivanje ali začasno zadrževanje v Sloveniji, mu s tem avtomatsko pripada tudi pravica do vstopa na trg dela.

En evro na uro naj jim plačajo podjetja, kar sedemkrat več bo dodala država
Podobno pa se dogaja tudi v Nemčiji. Vlada se je odločila, da bo za zaposlovanje migrantov namenila kar pol milijarde evrov in s tem zanje ustvarila okoli 100.000 močno državno subvencioniranih delovnih mest. Namesto da bi migranti opravljali nezahtevne službe in s tem državi vrnili za hrano, prenočišče in žepnino, ki jo dobijo od države, je Nemčija izbrala drugo pot. Podjetja spodbujajo, naj zaposlijo migrante in jim plačajo 1 evro na uro, razliko do minimalne plače (8,5 evrov na uro) pa bo pokrila država.

Kako bo to vplivalo na zaposlovanje Nemcev?
V teh državah je več sto tisoče migrantov realnost in nihče se ne ubada več s tem, kako jih zaustaviti. Vprašanje je sedaj le, kaj narediti z njimi, ko pridejo v državo. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da lahko kopica delovnih mest, za katere mora podjetje plačati le osmino dejanske plače, negativno vpliva na zaposlovanje Nemcev. Opozarjajo, da bi bilo bolje vlagati v njihovo izobrazbo, saj je kar 80 odstotkov vseh migrantov brez ustrezne izobrazbe.

M. G.