Mlade ruske vojake so poslali v boj v Ukrajino, ne da bi vedeli, da jih pošiljajo v vojno. Njihove matere protestirajo, ker nimajo novic o sinovih.
Odkar je predsednik Vladimir Putin 24. februarja ukazal kopensko, zračno in morsko invazijo na Ukrajino, je neodvisni ruski medijski projekt za človekove pravice (OVD-Info) poročal o več kot 14.000 aretacijah v zvezi s protivojnimi akcijami, piše na svoji spletni strani. Od tega je bil za več kot 170 ljudi odrejen pripor. To pa ne ustavi pogumnih mater, ki se na moskovske ulice podajo na demonstracije, saj so njihove sinove poslali v vojno, ne da bi se mladi fantje tega sploh zavedali.
Kljub kremeljskemu sprejetemu zakonu, ki kriminalizira neodvisno vojno poročanje in proteste proti vojni s kaznimi do 15 let zapora, se pogumne ruske matere podajajo na proteste v rusko prestolnico, saj so njihove sinove poslali v invazijo na Ukrajino, ne da bi to sploh vedeli. Nekateri so ravno postali polnoletni, nekateri pa so bili poslani v vojno kljub temu, da niso hoteli oditi.
Matere ne vedo, kje so njihovi sinovi
Obstajajo matere, ki se morda strinjajo z domnevnimi razlogi za vojno, ker je toliko propagande in dezinformacij, a če si mati sina, ki je bil prevaran, izkoriščen in poslan na fronto, da ubija in umre, namesto da bi živel in pustil živeti, potem postane upor močnejši od vsakega strahu. Primer za to je ruska mati, ki je med protestiranjem v Moskvi v solzah izrazila žalost in skrb nad sinovo varnostjo, saj ima le 22 let, od zadnjega njunega kontakta pa je minilo 10 dni. Po pogovoru z njo je tuji dopisnik za ABC na Twitterju zapisal: “Redko slišiš matere ruskih vojakov. Ta gospa je prišla do nas na protivojnem protestu v Moskvi, obupana in zskrbljena za varnost svojega 22-letnega sina. Povedala nam je, da je v njegovem polku ostalo samo 10 mož. Če obstajajo glasovi, ki se jih Putin boji, so to ti glasovi.”
Kljub morebitni 15-letni zaporni kazni obstajajo ruske matere, ki so šle na ulice demonstrirat, bile pa so pretepene in aretirane. Obupane matere želijo vedeti, kje so njihovi sinovi, sinovi, ki so bili poslani na fronto, od oblasti pa ne dobijo nobenih informacij. Nekateri mladi vojaki so še živi, vendar tuji mediji poročajo, da nekateri pravijo, da ne razumejo, zakaj se borijo in da ne želijo umreti v tej vojni. Vojna v Ukrajini pretresa mnoga življenja, žal žrtev niti ta ne izbira.
Tanja Brkić