fbpx

Politico širi krog napadov na voditelje: V “vojni z mediji” se je znašel še kancler Kurz

Foto: STA

Časnik Politico se očitno v prvi vrsti ukvarja z blatenjem tistih voditeljev, ki jim niso pri srcu. Potem, ko so z enostranskimi navedbami, brez konkretnih imen in priimkov obtožili slovenskega premierja Janeza Janšo, da ogroža svobodo medijev, so se sedaj spravili na avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki naj bi se po njihovo šel medijsko vojno z mediji, ki njegovi vladi niso naklonjeni.

Glede 34-letnega kanclerja Sebastiana Kurza pri Politicu navajajo, da je daleč tega, da bi spodbujal “svobodo izražanja, politični dialog in demokracijo“, saj naj bi s kombinacijo finančnega pritiska, nadzora dostopa in neposrednega zastraševanja, pritiskal na avstrijske medije. Politico tako širi krog napadov na voditelje tudi izven držav vzhodne in jugovzhodne Evrope.

Foto: STA

V podporo svoji zgodbi med drugim navajajo izjavo poslanca Nacionalnega sveta Avstrije Helmuta Brandstätterja, ki je bil včasih novinar. “Kurz ne sprejema, da novinarji stojijo na drugi strani ograje, in da je njihova naloga preverjati dejstva in poročati,” navaja in dodaja, da od novinarjev ni mogoče pričakovati, da bodo le posredovali uradna sporočila. Kakorkoli, tukaj je vendarle potrebno vzeti v zakup, da gre za poslanca iz opozicijske stranke Neos. Sicer je res, da so omenili iz katere stranke Brandstätter prihaja. Bralec iz EU, ki pa ni seznanjen s tem, katere avstrijske stranke so v koaliciji, ne ve ravno pri čem je. Konec koncev, če se pri aferi Politico navežemo na dogajanje pri nas, je več kot jasno, da opozicija vseskozi kritizira premierja in ga obtožuje napadanja medijev, čeprav vemo, da resnica ni ravno takšna. Nihče seveda ne trdi, da je praksa vedno takšna, da opozicija nima prav, a vendarle je to nujno omeniti, da si lahko bralec na podlagi napisanega sam ustvari mnenje.

Med neliberalnimi državami po novem tudi demokratična Avstrija
“Gre za podoben scenarij, na katerega se v zadnjih letih zanašajo samozvani “neliberalni demokrati”- od Poljske do Madžarske, Slovenije in Češke, da bi spodkopali kritične medije,”
navajajo pri Politicu in pri tem dodajajo, da je bila Avstrija že od vojne zasidrana v liberalnih političnih tradicijah Zahodne Evrope, njena demokracija pa je podkrepljena z živahnim tiskom. Očitno menijo, da je Kurz poskrbel celo za avtoritarni obrat v državi, saj se sprašujejo, če bo zgodovina alpsko državo naredila bolj odporno proti avtoritarnemu obratu. Ob tem, kot problematično navajajo, da je Avstrija letos zabeležila najnižjo uvrstitev na letni lestvici svobode medijev.

Foto: Printscreen

V nadaljevanju pišejo, da je Kurzova oblast z denarjem zelo radodarna do tistih medijev, ki poročajo njej v prid. To so podkrepili z navedbo Milana Niča, ki vodi raziskave o Srednji in Vzhodni Evropi pri nemškem Svetu za zunanje odnose, berlinskem možganskem trustu in je zatrdil naslednje: “Ti denarni tokovi me spominjajo na začetna leta (madžarske) vlade Fidesz. Takšne taktike, ki so običajne v regiji, se pojavljajo v duhu “če nekaj ni prepovedano, je dovoljeno.” V nadaljevanju navajajo, da je Kurzova pisarna zavrnila komentiranje vsebine članka. “Toda prejšnji teden, na svetovni dan tiska, je Kurz tvitnil, da so svoboda tiska in neodvisni mediji “pomembni stebri naše liberalne demokracije”, so kritično dodali. Na tem mestu pa moramo spomniti, da smo lahko v primeru Lili Brayer, ki se je obregnila ob Janšo, zelo dobro videli, kako znajo pri Politicu ignorirati uradno razlago, če ta ni v skladu z njihovo zgodbo.

Glede državne radiotelevizije pri ORF navajajo, da se novinarji, ki tam delajo soočajo z vztrajnimi posegi Kurzove vlade v poročanje. “Mnogi se bojijo, da bo Kurz prihajajoče volitve izkoristil za namestitev novega direktorja ORF, to pa prek sveta guvernerjev,” navajajo in dodajajo izjavo enega izmed novinarjev (brez imena in priimka), ki pravi, da so v preteklosti že bila kritična obdobja, vendar pa še nikoli ni bi bilo tako slabo, kot je sedaj.

Sodeč po napisanem jim pri Politicu več kot očitno ni prav, da so Kurza nagradili z nagrado, ki priznava njegovo vlogo pri zagotavljanju svobode poročanja. V torek mu je bila v Nemčiji podeljena “nagrada za svobodo medijev 2021”, s katero mu priznavajo, da predstavlja graditelja mostu med Vzhodom in Zahodom. “Vedno se zavzema za to, da v Evropski uniji ne bi bilo držav članic prvega ali drugega razreda,” so kot ključno poudarili v obrazložitvi nagrade. Slednje še posebej drži, če se spomnimo, kako se je Kurz sredi meseca marca zavzel za pravično porazdelitev cepiv v Evropski uniji, torej glede na število prebivalcev. To je podkrepil s kritično navedbo, da neenaka porazdelitev cepiv in s tem povezana cepljenost povzročata napetosti v Evropski uniji.

Podelitev nagrade (Foto: Instagram SK)

Glede na to, da so v članku Bayerjeve oblatili slovensko vlado, češ kako vpliva na medije, ne čudi, da so Slovenijo omenili v tem članku. Še manj pa čudi navedba madžarskega premierja Orbana, saj je znano, da so nanj pri Politicu alergični. V mesecu marcu so se namreč obregnili ob Madžarsko in njihovo organizacijo cepljenja. Kot je to v navadi, so seveda spet rožljali mimo dejstev in zapisali, da je cepljenje na Madžarskem na izjemno nizki ravni, čeprav je v resnici potekalo hitreje, kot v marsikateri drugi članici EU.

Nina Žoher