Človekove pravice in temeljne svoboščine več deset tisoč ljudi v Belorusiji, državi zaveznici Vladimirja Putina, so bile kršene, zatiranje s strani vladajoče oblasti pa je imelo negativen vpliv na življenje neštetih drugih. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) v svojem poročilu, ki je bilo objavljeno danes, razkriva, da se še naprej nadaljujejo napadi na politične nasprotnike, civilno družbo, novinarje in odvetnike, ne da bi storilci za to odgovarjali.
Omenjeno poročilo podrobno opisuje ugotovitve pregleda stanja človekovih pravic v Belorusiji s strani OHCHR, ki ga je pooblastil Svet ZN za človekove pravice. Ta pregled je zajel pripravo na volitve 9. avgusta 2020 in po njej do 31. decembra 2021, pri čemer je bilo s pridom uporabljenih 145 intervjujev iz prve roke ter analiza širokega nabora informacij in dokazov.
Ko je sedanji predsednik 9. avgusta razglasil volilno zmago, se je na stotine tisočev ljudi zbralo, da bi mirno izrazili svoje nasprotovanje, pri čemer je prišlo do “množičnega in nasilnega zatiranja”, navajajo v poročilu. Iz pričevanj, ki so bila posredovana v preiskavi OHCHR-ja, se zdi, da so bile aretacije večinoma naključne, pri čemer so varnostne sile zasledovale in si podrejale vsako osebo na dosegu. Poleg tega so pri prisilni razpršitvi protestov sodelovali moški brez oznak in nosili ogrlice, ki so “ustvarjali ozračje strahu in brezpravja”, je razvidno iz poročila. Široka uporaba nepotrebne in nesorazmerne sile je večkrat prispevala h kršitvi pravic ljudi vključno s svobodo izražanja, zbiranja in združevanja.
Skupno je bilo med majem 2020 in majem 2021 pridržanih najmanj 37 tisoč ljudi, veliko jih je bilo v upravnem pridržanju do 15 dni. Od tega je bilo samo med 9. in 14. avgustom samovoljno aretiranih in pridržanih približno 13.500 ljudi. Podatki, zbrani s preiskavo, kažejo, da sta bila mučenje in trpinčenje razširjena in sistematična, pri čemer se je spravljalo nad posameznike zaradi njihovega resničnega ali pa domnevnega nasprotovanja vladi ali volilnemu izidu. Številne žrtve so se bale vložitve pritožbe, tiste, ki so se to drznile vložiti, so bili primeri zavrnjeni.
Do konca leta 2021 je bilo 969 ljudi v zaporu na podlagi obtožb, za katere je OHCHR utemeljeno domneval, da gre za politično motivirane obtožbe, več posameznikov pa je bilo obsojenih na 10 ali več let zapornih kazni. Do 4. marca 2022 se je ta številka povzpela na 1084. Po volitvah je vladajoča oblast še naprej nadlegovala tiste, ki so želeli uveljaviti svoje pravice. Septembra 2020 so oblasti začele vlagati obtožbe zoper opozicijske politike, zagovornike človekovih pravic, novinarje, odvetnike in navadne državljane. Ta trend se je nadaljeval vse leto 2021, pri čemer je vladajoča oblast sprejela tudi vrsto zakonodajnih sprememb, ki so še dodatno omejile uveljavljanje temeljnih svoboščin.
Nekateri odvetniki, ki so bili na napačni strani, so izgubili celo licenco
Civilna družba in organizacije za človekove pravice ter neodvisni mediji so še naprej predstavljali tarčo. Do oktobra je moralo prenehati z delovanjem 270 nevladnih organizacij, do konca leta pa je bilo pridržanih 32 novinarjev, 13 medijev pa razglašenih za “ekstremistične”. Odvetniki, ki so branili disidente, govorili o kršitvah človekovih pravic ali vložili primere mehanizmom ZN za človekove pravice, so bili pridržani, ustrahovani, soočeni z disciplinskimi sankcijami ali celo ostali brez licence. Novembra 2021 je licenco izgubilo 36 odvetnikov.
V svojih zaključkih je preiskava OHCHR pokazala, da so posamezniki predstavljali tarčo po doslednem vzorcu nepotrebne ali nesorazmerne uporabe sile, z aretacijami, pridržanjem – vključno s pridržanjem brez komunikacije – mučenjem ali slabim ravnanjem, posilstvom ter spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola ter sistematično zavrnitvijo zakonitega pravnega postopka in pravice do poštenega sojenja.
Poročilo tudi ugotavlja, da obseg in vzorci ugotovljenih kršitev, njihova razširjenost in sistematičnost ter dokazi glede uradne politike, znanje in usmeritve njihovega kolektivnega izvajanja s strani več državnih organov zahtevajo nadaljnjo oceno razpoložljivih dokazov z vidika veljavnega mednarodnega kazenskega prava. To še posebej velja za množična samovoljna pridržanja od 9. do 14. avgusta 2020. Poleg tega je neuspeh učinkovitega preiskovanja kršitev človekovih pravic v nasprotju z obveznostmi Belorusije po mednarodnem pravu človekovih pravic. Poleg pomanjkanja preiskav je bila aktivna politika usmerjena v zaščito storilcev in preprečevanja, da bi ti odgovarjali, kar se je odrazilo v stopnji povračil, ustrahovanja žrtev in prič, napadov na odvetnike in zagovornike človekovih pravic, je še navedeno v poročilu.
“Preiskava ne razkriva le kršitev, povzročenih ljudem, ki poskušajo uveljavljati svoje temeljne človekove pravice, ampak izpostavlja nezmožnost žrtev, da uveljavljajo pravice v praksi,” je dejala visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet. Poročilo vsebuje tudi podrobna priporočila Belorusiji in drugim državam, naj si prizadevajo za odgovornost s pomočjo razpoložljivih pravnih postopkov, ko gre za resne kršitve mednarodnega prava človekovih pravic v Belorusiji.
Nina Žoher