Japonska odstopa od plačevanja članarine organizaciji Unesco, ker slednja priznava pokol kitajskih civilistov in vojakov ter posilstva žensk, ki so jih japonski vojaki zagrešili leta 1937.
Iz Japonske so danes sporočili, da Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ne nameravajo več plačevati članarine. Gre za protest proti Unescovi uvrstitvi kitajskih dokumentov, ki se nanašajo na pokole v Nanjingu iz leta 1937, v njen program, ki se imenuje Spomin sveta. Tovrsten protest je bil napovedan že lansko leto. Tudi danes sta Kitajska in Japonska v sporu zaradi težav glede teritorialne razmejitve, podobne probleme pa imata še Slovenija in Hrvaška.
Leta 1937 so se na Kitajskem v mestu Nanking (Nanjing) v času japonske okupacije zgodili okrutni masakri. V obdobju šestih tednov je japonska vojska pomorila več 100 tisoč ljudi, med katerimi so bili tako civilisti kot tudi vojaki. Dogodek je med drugim poznan pod imenom nankinški pokol pa tudi kot posilstvo Nankinga, saj je bilo kar med 20.000 in 80.000 tamkajšnjih žensk spolno zlorabljenih. Omenjeno mesto so japonski zavojevalci pustili v ruševinah, še desetletja pa je trajalo, da so si tamkaj živeči ljudje od grozodejstev za silo opomogli, navaja history.
Problematični japonsko-kitajski odnosi
Znano je, da so odnosi med Kitajsko in Japonsko pogosto napeti, pri čemer pa zgodovina ni edini razlog za nasprotja. Zadnje čase je v Vzhodnokitajskem morju že prišlo do napetosti med omenjenima državama. Kitajska naj bi namreč kršila teritorialne vlade, ki jih ima Japonska za svoje. V samem bistvu gre za spor glede nekega otočja v že omenjenem morju. Tovrstni problemi pa se vlečejo že vrsto let, navaja reuters. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali lahko tovrstne napetosti izbruhnejo v obsežnejši vojaški spopad, ki bo ogrozil svetovno stabilnost in mir?
Piranski zaliv še vedno buri duhove
Znano je, da se Slovenija in Hrvaška prav tako že vrsto let prerekata glede meje na kopnem in morju. Ko se je zdelo, da bo stvar naposled rešena, je za arbitražno katastrofo med drugim poskrbel prav minister Karl Erjavec, ki je javno izjavil, da ima zanesljive informacije, po katerih naj bi arbitražno sodišče razsodilo v korist Slovenije, kar je dalo hrvaški strani delen povod za odstop od sporazuma, navaja reporter.
Domen Mezeg