Poslanca Žan Mahnič in Anja Bah Žibert ekskluzivno iz Ukrajine, kjer bodo v nedeljo predsedniške volitve: Kupovanje glasov in pritiski na javne uslužbence, koga naj volijo, če želijo obdržati službo

Poslanec SDS Žan Mahnič

V nedeljo bodo v Ukrajini potekale predsedniške volitve. Poslanska kolega Anja Bah Žibert in Žan Mahnič se jih udeležujeta kot opazovalca iz Slovenije preko Parlamentarne skupščine zveze Nato in Parlamentarne skupščine OVSE.

Iz Ukrajine se nam je oglasil Žan Mahnič, ki je zapisal:

Po padcu bivšega predsednika Viktorja Janukoviča, ki ga je leta 2014 zaradi njegove proruske usmerjenosti in oddaljevanja Ukrajine od Evropske unije in zveze Nato odnesla Revolucija dostojanstva, imenovana tudi Euromaidan revolucija, bodo to druge predsedniške volitve v državi z dobrimi 42 milijoni prebivalcev. S koncem Janukovičevega režima se je Ukrajina predvsem na simbolični način osvobodila spon Ruske Federacije in po izvolitvi Petra Porošenka za novega predsednika pričela novo pot, z jasnim ciljem, da si zagotovi članstvo v evroatlantskih integracijah in da zmanjša svojo odvisnost in navezanost na Rusko federacijo. To svojo zavezo so obelodanili tudi s spremembo Ustave, v katero so zapisali, da obvezujejo voditelje države, da si prizadevajo za čimprejšnje članstvo Ukrajine v Evropski uniji in zvezi Nato.

V mandatu Petra Porošenka, čigar stranka se na evropskem političnem parketu zavzema za članstvo v Evropski ljudski stranki (EPP), je Ukrajina stopila na pot dolgo želenih reform. Pričakovanja Ukrajincev so bila visoka, kljub zavedanju, da spremembe ne morejo priti čez noč. Nenazadnje je bila država skozi vsa ta leta in še vedno je (neformalno) v vojni z Rusko Federacijo, potem, ko si je ta priključila Krim in zasedla tudi vzhodni del Ukrajine. Kljub temu se večina analitikov strinja, da je bil v zadnjih letih v Ukrajini narejen bistveno večji napredek, kot desetletje ali dva pred tem. Za glavne uspeh si predsednik Porošenko šteje uveljavljanje večje transparentnosti pri porabi javnih finančnih sredstev, dogovor o liberalizaciji vizumskega režima z Evropsko unijo, reformo lokalne samouprave, ki je sledila cilju decentralizacije države, reformo obrambnih in varnostnih sil ter združitev in ustanovitev samostojne ukrajinske cerkve, neodvisne od ruske. Kot glavne razloge za nasprotovanje Porošenku pogosto slišimo nezadostno učinkovitost v boju proti korupciji, vsesplošnemu vplivu oligarhov in socialni sliki Ukrajine. Kritiki mu očitajo tudi poizkus imenovanja novih sodnikov zadnje dni pred volitvami. Prav izboljšanje socialnega statusa državljanov Porošenko v kampanji izpostavlja kot pomembno, saj se v njegovem štabu zavedajo, da je ravno revščina eden glavnih vzrokov, da državljani nasedajo populistom in lažnim novicam glede njegovega predsedovanja. Rdeča nit Porošenkove kampanje pa je  promocija sebe kot predsednika, ki je primeren za krizne čase in kot nekoga, ki lahko edini garantira trenutno sicer krhko stabilnost Ukrajine in njen napredek tudi v prihodnje.

Kljub nekaterim pomembnim dosežkom, se lahko opazi polarizacija in razdeljenost ukrajinske družbe, saj se je za predsedniške volitve registriralo 44 kandidatov, 5 jih je odstopilo, 2 med njimi pa sta tehnična kandidata, katerih glavni cilj je jemati glasove določenemu kandidatu. Kampanja je na splošno umirjena in poteka brez večjih incidentov, intenzivirala se je šele v zadnjih dveh tednih. Analitiki zaznavajo aktivnejše vpletanje Ruske Federacije v te volitve kot v volitve pred petimi leti. Veliko lahko slišimo o kršenju medijske svobode, saj je 75 odstotkov medijev v lasti oligarhov, ki imajo vsak svojega favorita. Pri tem za privatne medije soočenja med kandidati po zakonodaji niso obvezna. Poklic novinarja je težko opravljati samostojno, ne da si podvržen pritiskom. Prav tako smo s strani civilne družbe, ki nam je predstavljala aktualno notranje-politično situacijo v Ukrajini lahko slišali, da prihaja do kupovanja glasov in pritiskov na javne uslužbence, koga naj volijo, če želijo obdržati službo. Pomembno vlogo v tej kampanji igrajo družbena omrežja. Facebook uporablja 12 milijonov državljanov, Twitter pa 2 milijona. Kot najpopularnejše in najhitreje rastoče družbeno omrežje v Ukrajini, ki naj bi v bližnji prihodnosti preseglo Facebook, Ukrajinci uporabljajo Instagram. Posamezni kandidati plačujejo oglase na družbenih omrežjih in s tem zavestno kršijo zakonodajo, saj le-ta prepoveduje oglaševanje pri tujih podjetjih.

Glede na trenutne javnomnenjske ankete lahko pričakujemo, da Ukrajina jutri ne bo dobila novega predsednika, ampak bo potreben drugi krog. Aktualnemu predsedniku najresnejša tekmeca sta nekdanja premierka Julia Timošenko in igralec ter komedijant Volodymyr Zelensky. Slednji se predstavlja kot kandidat, ki je proti obstoječim političnim akterjem in si želi novih obrazov. Sprožil je pravo revolucijo na družbenih omrežjih, saj se ne udeležuje soočanj in s svojo ciljno publiko, ki so v prvi vrsti mladi, komunicira preko družbenih omrežij. Očitajo mu, da je brez programa in brez vizije za politično in gospodarsko prihodnost Ukrajine, poudarja pa potrebo po spremembi političnega sistema, da bi Ukrajina postala parlamentarna demokracija. Za njim stoji oligarh Ihor Kolomoyskyi, ki je po nekaterih ocenah tretji najbogatejši Ukrajinec. Obvladuje medijsko mrežo 1+1 Media Group, ki distribuira osem ukrajinskih televizijskih kanalov. Ti skoraj 60 odstotkov svojega časa namenijo njemu. Tudi danes, ko je sicer uradno volilni molk, programi predvajajo njegove oddaje in TV-šove, kar sicer ni kršenje volilnega molka, ker ne gre za neposredno nagovarjanje, je pa za tiste, ki niso na njegovi strani, sporno. Večina javnomnenjskih anket mu napoveduje zmago v prvem krogu, za razliko od tretje najresnejše kandidatke Julie Timošenko, ki se sodeč po zadnjih javnomnenjskih anketah z aktualnim predsednikom Porošenkom bori za uvrstitev v drugi krog. Timošenkova se je fokusirala predvsem na starejšo populacijo in revnejše. Prav tako nevladne organizacije ocenjujejo, da jo podpirata policija in notranji minister Arsen Avakov. Kritiki ji očitajo predvsem njeno preteklost in zunanjepolitična stališča, ki so zelo pragmatična, saj zagovarja tako vstop Ukrajine v evroatlantske povezave, kot tudi potrebo po dobrih odnosih z Rusijo. Slednje v svoji kampanji najbolj zagovarja Yuriy Boyko, ki je glede na javnomnenjske ankete trenutno na četrtem oz. petem mestu in velja za ruskega kandidata, saj se je v okviru kampanje tudi srečal z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom.

Glede na zadnje, včeraj objavljene javnomnenjske ankete, lahko jutri pričakujemo, da bo v prvem krogu zmagal Volodymyr Zelensky, v drugi krog pa se bo uvrstil tudi aktualni predsednik Petro Porošenko. Analitiki ocenjujejo, da bo kampanja v drugem krogu precej aktivnejša in tudi bolj umazana, saj bo imel Porošenko za razliko od prvega kroga čas, da politično obračuna z Zelenskym. Vse glasnejša so tudi ugibanja o tem, da bo Julia Timošenko v drugem krogu podprla Zelenskyja v zameno za mesto predsednice vlade po jesenskih parlamentarnih volitvah. Aktualne predsedniške volitve namreč že vsi izkoriščajo za predstavitev svojih programov za naslednje parlamentarne volitve s tem, ko kandidati za predsednike predstavljajo ukrepe in rešitve, ki niso v pristojnosti predsednika pač pa parlamenta.

Ne glede na končni rezultat ne pričakovati, da bi Ukrajina skrenila z začrtane poti in odmika od svojih dveh glavnih ciljev – postati članica Evropske unije in zveze Nato.

J. G.