Pred 150 leti ukinili suženjstvo v ZDA

Fotografija je simbolična (Foto: Epa)

Suženjstvo je bilo glavni razlog za izbruh državljanske vojne v ZDA leta 1861, ko se je država razdelila na dva dela – južnega, ki je suženjstvo zagovarjal, in severnega, ki ga je želel ukiniti. Pobudnik za ukinitev suženjstva je bil ameriški predsednik Abraham Lincoln, ki je nasprotoval širjenju suženjstva na zahod ameriške države.

Na današnji dan leta 1865 so zagovorniki ukinitve suženjstva zbrali zadostno število ratifikacij zveznih držav, da so lahko sprejeli 13. amandma k zvezni ustavi ZDA. S tem dnem so na formalni ravni ukinili suženjstvo, vsi temnopolti državljani pa so postali bolj ali manj svobodni.

Proklamacija o emancipaciji
S tem aktom je Lincoln osvobodil sužnje v upornih južnih državah, ki so napovedale vojno Washingtonu. Proklamacija pa ni veljala za štiri zvezne države, ki so ostale zveste severnemu delu ZDA in pa za ozemlje na jugu, ki so ga okupirale severne sile. Namen proklamacije je bil destabilizacija juga s pozivom sužnjem, naj pobegnejo svobodi naproti. Prav tako v Washingtonu proti sebi niso želeli obrniti Francije in Velike Britanije, ki sta bili nad suženjstvom močno zgroženi.

 

Foto: iStock

Foto: iStock

Temu zlu je treba narediti konec!
Zvezna vlada je v boju proti jugu začela novačiti temnopolte vojake, vendar jih je uporabljala za vse drugo, le za bojevanje ne. Rasizem je bil namreč še vedno močno prisoten tudi na severu. Malo pred koncem vojne so nasprotniki suženjstva menili, da je temu zlu treba dokončno narediti konec, zato je senat aprila 1864 potrdil 13. amandma, ki je ukinjal suženjstvo.

Sprejemanje amandmaja je bil dolg postopek
Ko je senat potrdil 13. amandma, ga je bilo potrebno sprejeti še v drugem domu ameriškega kongresa – domu predstavnikov, kjer pa se je pri glasovanju zapletlo, saj v njem ni bilo predstavnikov upornih držav z juga. Predstavniški dom je šele januarja 1965 z velikim zadržkom sprejel amandma, ki je moral nato pridobiti še soglasja vseh zveznih držav.

To je trajalo vse do 6. decembra, 18. decembra pa so amandma tudi uradno zapisali v ameriško ustavo.

Uradna enakopravnost šele od leta 1964
Kljub temu da je bilo na ameriški celini suženjstvo formalno odpravljeno po 245 letih, pa odprava temnopoltim na jugu ni prinesla enakopravnosti in dejanske svobode, kot jo pojmujemo danes. Uradno enakopravnost so pridobili šele z zakonom o državljanskih pravicah, ki ga je leta 1964 skozi kongres spravil ameriški predsednik Lyndon Johnson.

M. P., STA