Pred petimi leti so se na široko odprla vrata za ilegalne migracije: posledice čutimo še danes!

Datum:

Pred točno petimi leti je Nemčija odprla svoje meje za begunce, predvsem sirske, ki so se pred tem nakopičili na Madžarskem in v drugih državah na t. i. balkanski poti, zaradi česar je grozila humanitarna katastrofa. To odločitev je kanclerka Angela Merkel podprla s stavkom “Zmoremo!”, ki je postal simbol najhujše begunske krize v povojni Evropi.

Ta je razklala Evropo – njene ljudi, politiko in države, razgalila pomanjkljivosti EU, okrepila skrajno desnico ter zamajala kanclerkin stolček. Mnogi so krivdo zanjo pripisali prav Merklovi.

Kritiki ji namreč očitajo, da je s svojo politiko odprtih rok milijone beguncev in migrantov opogumila za pot v Evropo. Obenem naj se pred odločitvijo za odprtje meje ne bi v zadostni meri posvetovala z drugimi evropskimi voditelji, kar je vodilo v razhajanja v EU, ki trajajo še danes. Njeni zagovorniki odgovarjajo, da je preprosto naredila to, kar je bilo nujno in edino prav. Kanclerka je vedno stala za svojo odločitvijo, tudi ko ji je zaradi nje strmoglavila podpora in so ji napovedovali politični konec. A obenem priznava, da se kaj takega ne more in ne sme ponoviti.

Odločitev je bila katastrofalna v vseh pogledih
Število migrantov, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi, je vztrajno naraščalo že vse od leta 2011, ko se je začela vojna v Siriji, a leta 2015 so se razmere vrtoglavo zaostrile. Že poleti tega leta je število prihodov preseglo milijon, Grčija pa je zamenjala Italijo na čelu EU po številu prihodov beguncev. V začetku julija so začela prihajati poročila o množicah, ki se preko Grčije, Makedonije in Srbije prebijajo na zahod in sever Evrope. V dneh pred “zgodovinskim koncem tedna” je na Madžarskem obtičalo na tisoče ljudi, večina jih je želela naprej v Nemčijo. Vrstila so se svarila pred humanitarno katastrofo. Malo po polnoči 5. septembra je Nemčija sporočila, da bo begunce izjemoma sprejela. V samo nekaj dneh je tja prišlo 15 tisoč ljudi. Čeprav naj bi šlo zgolj za začasen ukrep, je ta nato trajal več mesecev. Skupno je za azil v Nemčiji tega leta zaprosilo skoraj pol milijona ljudi, leta 2016 nato še več kot 700 tisoč.

Prizor iz leta 2015 v Sloveniji. (Foto: iStock)

A po začetnem kaosu so se stvari kmalu bistveno spremenile. Države so začele ena za drugo uvajati stroge mejne nadzore in zaostrovati azilne politike. T. i. balkanska pot je bila, tudi po zaslugi spornega migracijskega dogovora s Turčijo, uradno zaprta. V Evropi se je okrepila skrajna desnica, kar je še dodatno otežilo iskanje skupnih in solidarnih evropskih rešitev. Namesto tega so v veliki meri prevladali nacionalni interesi in restriktivni ukrepi posameznih držav ter krepitev nadzora na zunanjih mejah unije.

Leta 2017 je bilo v EU dobrih 650 tisoč novih prosilcev za azil, skoraj polovica manj kot v letih 2015 in 2016. Od takrat ostaja to število bolj ali manj podobno, a izziv migracij ostaja.

Gašper Blažič

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...