O doslej neznani kraljici starega Egipta so znanstveniki odkrili nove dokaze. Profesor, ki vodi projekt, pravi, da so se stari Egipčani spopadali z istimi problemi, kot danes tarejo nas. Če ima prav in če se zgodovina ponavlja, se nam v prihodnosti ne obeta nič dobrega.
V novembru so se pojavila nova poročila o grobnici Khentkaus III., kraljice iz obdobja Starega kraljestva (1649–2150 pr. Kr.). Njeno grobnico so našli v nekropoli v Abusirju. Ležala je slabih 200 metrov stran od svojega moža, faraona Neferefre (znanega tudi po imenu Reneferef), ki je vladal pred 4500 leti.
Odkrili so grob do sedaj neznane faraonke
Odkritje pomaga prikazati zgodovinski svet, ki mu vodja projekta Miroslav Barta pravi “črna pega v zgodovini Starega kraljestva”. Kljub napisu “kraljica mati”, ki je poznan zahvaljujoč hieroglifom na stenah njene grobnice, je bilo zadnje počivališče faraonove prve žene do danes neznano.
Ekipa českega Inštituta za egiptologijo je začela dolg proces preučevanja vsebine grobnice. Barta verjame, da bo njena analiza lahko ponudila vpogled v čas, ki je zelo podoben današnjemu in iz katerega sta sledila katastrofa in propad civilizacije.
S karbonskim datiranjem lahko odkrijejo pravo starost kraljice
Poleg človeških ostankov so arheologi odkrili lončene izdelke ter izdelke iz lesa, bakra in živalskih kosti. Vse to so bili predmeti, ki jih je faraonka po egipčanskem prepričanju nesla na drug svet, je povedal Barta. Ti predmeti, vključno z antropološkimi dokazi, bi lahko ponudili vpogled v njeno življenje. Ob opisu vsebine grobnice je profesor navdušeno povedal, da se v njej skriva znanstveni potencial za veliko odkritje, poroča CNN.
Metoda karbonskega datiranja lahko pokaže starost kraljice in predvidi, če je trpela za kakšnimi boleznimi, glede na stanje medenice pa lahko ugotovijo, koliko otrok je imela. Sama 3D-rekonstrukcija obraza bo skoraj nemogoča, saj ima mumija razbito lobanjo, kar je najbrž posledica brezbrižnosti roparjev grobnic, je še povedal Barta.
Profesor ocenjuje, da bo polna analiza vsebine grobnice trajala dve leti, ob čemer je prepričan, da bodo ta odkritja egiptologom prinesla kopico novih informacij. Že zdaj opaža določene podobnosti med našim svetom in svetom, v katerem je živela kraljica Khentkaus.
V času kraljice se je začel propad Starega kraljestva
“To obdobje je bilo zelo pomembno, saj se je Staro kraljestvo takrat začelo spopadati s celim kupom problemov. Državi so težave povzročali porast demokracije, velik pojav nepotizma in vloga, ki so jo igrale različne interesne skupine,” pravi Barta. Ob tem dodaja, da so svoje pri padcu – ne le Starega kraljestva v Egiptu, ampak tudi drugih kraljestev na območju Bližnjega vzhoda in zahodne Evrope – pridodale tudi klimatske spremembe.
200 let po smrti “kraljice matere” je Nil začel usihati in ni več poplavljal. Suša je zajela kraljestvo. “To je prispevalo k propadu obdobja “gradilcev piramid,” razlaga Barta. “Brez poplav ni bilo dobrih letin. Brez dobrih letin ni bilo dovolj davkov in brez dovolj velikega števila davkov kraljestvo ni imelo sredstev, da bi lahko financiralo državni aparat ter vzdrževalo integriteto in ideologijo države,” še pove Barta.
Odmev iz zgodovine nam je lahko v opomin
Vodja projekta pravi, da nam je lahko ta odmev iz zgodovine v opomin. “V zgodovini lahko najdemo veliko vzporednic z modernim svetom, ki se prav tako spopada z mnogimi notranjimi in zunanjimi težavami,” pravi Barta. Ob tem meni, da bi se morali “iz študija preteklosti veliko naučiti o sedanjosti. Nismo si tako različni. Ljudje vedno mislijo, da je tokrat drugače in da smo moderni ljudje drugačni. Nismo,” je jasen Barta.
Ali smo torej tudi mi na pragu katastrofe? Barta pravi, da je to mogoče, upa pa, da se bomo iz najdb v grobnici Khentkaus in iz svaril zgodovine kaj naučili in ubrali drugačno pot.
“Če sprejmemo propad kot preprosto dejstvo, bomo razumeli katastrofe kot naraven potek stvari in kot nujnost, ki nas pelje proti nesmrtnosti,” meni Barta. “Šele takrat bomo lahko naredili kaj glede tega,” jedrnato zaključi svoje napovedi.
A. R.