Severna Koreja je razglasila politično in vojaško zmago nad ZDA, Washington pa obtožila, da poskuša odvrniti pozornost od svojih napak s tem, da na Združene narode naslavlja “neobstoječe” zlorabe človekovih pravic v Pjongjangu.
Varnostni svet Združenih narodov je na zahtevo ZDA, Združenega kraljestva in Francije ter še šestih drugih nestalnih držav članic razpravljal o položaju človekovih pravic v tej izolirani državi. Seja je bila sklicana kljub temu, da sta ji ugovarjali tako Rusija kot Kitajska. Peking je celo zatrjeval, da bo čas sestanka še povečal napetosti v regiji.
“To je dejanje iz obupa sovražnih sil”
Sestanek se je kljub nasprotovanjem Kitajske in Rusije zgodil, Severna Koreja je bila seveda besna. Izjavila je celo, da Zahod uporablja vprašanje človekovih pravic kot pretvezo, da skrije svoje vojaške in politične poraze. “To je dejanje iz obupa sovražnih sil, ki so izgubile politično in vojaško soočenje s Severno Korejo, ki so odkrito povzdignile položaj države z jedrskim orožjem,” je sporočilo vodstvo Severne Koreje. Dodali so še, da ne bodo podlegli pritiskom.
“Če ZDA in druge sovražne sile razmišljajo o razbitju Demokratične ljudske republike Koreje tako, da sprožajo razprave o vprašanju človekovih pravic v Varnostnem svetu, ni to nič drugega kot sanjarjenje, ki se ne bo nikoli uresničilo,” so prepričani v Severni Koreji, ob tem pa poudarjajo, da “kršitve človekovih pravic ne obstajajo.”
Humanitarna pomoč le za polovico Severnokorejcev
Na sestanku je visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Ra’ad al-Hussein pozval Varnostni svet, naj upošteva škodljive učinke mednarodnih sankcij na navadne državljane Severne Koreje. Al-Hussein je poudaril, da finančne sankcije, ki so jih uvedli ZN, ironično ovirajo pomoč ZN. Varnostni svet je še pozval, naj oceni in zminimalizira njen vpliv. Prepričan je tudi, da ostri ukrepi napetosti le še poglabljajo, kakor tudi resne kršitve človekovih pravic nad 25-milijonskim severnokorejskim narodom, humanitarna pomoč, ki jo zagotavljajo ZN in druge organizacije, pa so zmožne oskrbeti “le” 13 milijonov ljudi v omenjeni državi. Dotaknil se je tudi domnevnih kršitev človekovih pravic v prostorih za pridržanje, delovnih taboriščih in zaporih.
M. S.