fbpx

Pridružite se vseevropski pobudi za zaščito avtohtonih narodnih manjšin, Slovenci imamo takšne v vseh sosednjih državah!

Peticija za podporo avtohtonim narodnim manjšinam v Evropi. (Foto: signiteurope)

Na spletu je objavljena vseevropska peticija z naslovom “Zaščitite tisočletni manjšinski narod EU!” ki je nastala na pobudo Szeklerjev oziroma transilvanskih Madžarov, ki prebivajo v Romuniji. Gre za evropsko državljansko pobudo, ki se je pričela leta 2012, in ki daje možnost vsem državljanom EU, da oblikujejo njeno prihodnost. S pobudo bi Bruselj prisilili k temu, da bi manjšinske skupnosti, ki prebivajo v EU postale enako pomembne in potrebne kot večinske države, s tem pa bi se jim zagotovilo večjo finančno neodvisnost in več možnosti za njihov obstoj. 

“Podpišite ga tudi, če se ne strinjate z diskriminacijo na nacionalni podlagi, ki jo zadevne države (kot možnost) prikrito uporabljajo. S podpisom se zavzemate proti takemu ravnanju in pomagate regijam narodnih manjšin, da preživijo in zaščitijo svoje etnične, jezikovne in kulturne značilnosti, hkrati pa pomagate Evropski skupnosti pri zaščiti lastne raznolikosti.” je med drugim navedeno na spletni strani, kjer je peticija, s katero se evropski državljani zavzemajo za zaščito avtohtonih narodnih manjšin, ki so pogosto tako finančno kot tudi drugače zapostavljene. Pobuda sicer nosi naslov “Zaščitite tisočletni manjšinski narod EU!” in je nastala kot sad prizadevanja Szeklerjev oziroma Madžarov, ki prebivajo v danes romunski pokrajini Transilvaniji, ob čemer svojo odločitev pojasnjujejo: “Kadar je manjšinska regija odvisna od državnih subvencij, so nmanjšine neposredno prizadete. Finančna neodvisnost pomeni večjo samostojnost pri notranjih odločitvah in načinu porabe denarja,” poroča signiteurope.

“Potreben je milijon podpisov iz vsaj sedmih držav Evropske unije. Čeprav imamo že milijon podpisov, moramo še vedno zbrati predpisano število podpisov, pri drugih 4 državah pa se kvota razlikuje glede na državo. Več informacij najdete na spletnem mestu peticije,” še pojasnjujejo na spletni strani. Ob tem v nadaljevanju še dodajajo, da je Bruselj dolžan pristopiti k temu vprašanju, vendar se sprememba zakona ne zgodi samodejno. Po navedbah na spletni strani, bo dolgotrajni zakonodajni postopek med drugim pripeljal do tega, da bodo manjšinske skupnosti, ki živijo v EU, postale enako pomembne in potrebne kot večinske države. Pobuda skuša ustvariti dejansko, ne le teoretično priložnost, da bi se domače etnične manjšine v EU obrnile na Bruselj po finančno podporo in kohezijsko financiranje. “To bi pomenilo razvoj infrastrukture, šol in lokalnega gospodarstva, kar bi prispevalo k zmanjšanju stopnje migracij – in tako pomagalo ekonomsko prikrajšanim nacionalnim regijam, da ohranijo svoje prebivalstvo.” 

Pliberk, avstrijska Koroška. (Foto: e-koroska)

Ob tem na spletni strani še navajajo, da v EU živi približno 50 milijonov ljudi, ki so del narodnih manjšin, njihove države pa so nacionalne regije. Slednje zagovarjajo civilni organizatorji že omenjene pobude. Evropa je v pomembnih dokumentih, ki so bili ratificirani s strani skoraj vseh držav EU, prepoznala, da je pravice manjšin potrebno zaščititi in pri tem tudi prepoznala svojo odgovornost. Težava je v tem, ker se avtohtone narodne manjšine, v številnih državah, še vedno borijo za preživetje. “Cilj državljanske pobude za nacionalne regije je zagotoviti tem državam neposreden dostop do sredstev EU. To bi jim zagotovilo raven finančne svobode v državi, v kateri živijo. Rok za zbiranje podpisov je 7. november 2020.” Smisel te pobude je tudi ohranjanje evropske etnične raznolikosti. Pobuda mora sicer doseči zahtevano število podpisov iz vsaj 7 držav EU, saj bo šele tedaj Komisija pričela ukrepati.

Foto: STA

Tudi slovenska avtohtona narodna manjšina na avstrijskem Koroškem je ena tistih, ki se že desetletja bori za preživetje. Deželna vlada avstrijske Koroške je nedavno objavila letošnje poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Na poročilo so se odzvali pri NSKS, kjer so poudarili, da se mora deželna vlada samokritično vprašati, ali so bile doslej izpolnjene obljube njenih predhodnic. “Marsikaj − na primer lani navedeni seznam krajev, kjer tudi 8 let po kompromisu o dvojezičnih krajevnih napisih še vedno niso postavili manjkajočih dvojezičnih kažipotov − je bilo obdelano in so spomladi 2020 postavili manjkajoče dvojezične kažipote, na primer v Horcah, Mokrijah ali Goselni vasi.

Nekateri dvojezični napisi žal še vedno manjkajo,” je ob tem opozoril predsednik Društva Koroških slovenskih pravnikov Rudi Vouk. NSKS tudi znova poudarja, da finančna podpora avstrijske države narodnim skupnostim že od leta 1995 ostaja nominalno enaka, kar dejansko pomeni, da se je podpora zmanjšala za polovico: “V zvezi s finančnimi podporami narodnim skupnostim je treba zopet ponoviti, da že od leta 1995 ostajajo nominalno (!) nespremenjene, spričo povečane gospodarske moči Republike Avstrije po eni strani in inflacije po drugi. To pomeni, da so se podpore narodnim skupnostim zmanjšale za polovico. Za eno najbogatejših držav sveta je to kratko malo sramotno.” 

Domen Mezeg