Potem, ko je pogumen švedski policist Peter Spingare na Facebooku javno razkril, kdo stoji za neverjetnim porastom kriminala na Švedskem v zadnjih letih, si zdaj o tem javno, prek družbenih omrežij, upa razpravljati vse več in več ljudi. Svoje zgodbe, večkrat osebne, razlagajo na Facebooku in drugih omrežjih, saj jih levičarski švedski mediji še vedno namenoma ignorirajo. V nadaljevanju objavljamo pismo učitelja angleščine in zgodovine na eni izmed švedskih srednjih šol, Johna Dübecka, ki je dobesedno napovedal vojno stanje, čeprav se zaveda, da lahko zaradi tega izgubi službo. Pismo je objavila konservativna švedska spletna stran Avpixlat.
Delam kot učitelj od leta 2005, moja družina pa ima zgodovino podpiranja leve politične opcije na Švedskem. Trenutno sicer poučujem angleščino in zgodovino, trenutno vlado pa obtožujem, da ni legitimna. Ko je strankam prepovedana objava oglasov, ko se njihova srečanja sabotira, njihove člane pa pretepa z vladnim dovoljenjem, za nameček pa vse skupaj podpirajo še državni mediji, govorimo o izginjanju demokracije. Sam nisem zvest nobeni stranki, niti švedskim demokratom, toda Stefan Löfven ni moj predsednik vlade!
Poznam kar nekaj učiteljev sodelavcev, ki so zgroženi nad tem, kako idiotsko se obnašajo šole, ki podpirajo politiko in medije. Tudi sam sem v preteklosti sodeloval pri organiziranih medijskih pogromih nad kritično razmišljujočimi študenti, kar obžalujem. Za trenutno stanje, ki vlada na Švedskem, obtožujem njeno neligitimno vlado, ki je na oblasti še od šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Osebno poznam veliko neasimiliranih mladih in z njimi sočustvujem. Veliko med njimi je takšnih, ki se želijo integrirati v švedsko družbo, postati naturalizirani Švedi. Toda poznajo ceno za kaj takšnega; mnogi rojaki in vrstniki se jim bodo odpovedali, ne bodo imeli podpore v svoji lokalni skupnosti, pogosto pa jim bodo celo grozili z mučenjem ali smrtjo. Ves ta čas pa švedska vlada še naprej brez težav govori o humanitarni supersili, kakršna naj bi bila Švedska.
Poznam študente in študentke, ki so jih sorodniki posilili, pa si tega niso upali prijaviti policiji, saj so se bali, da bodo to plačali z življenjem. Poznam študente, ki so živeli v nevarnih okoljih, kjer se umori dogajajo vsakodnevno, pa zaradi lastne varnosti tega niso upali prijaviti oblastem, zaradi lastne varnosti. Poznam študentke, ki si niso upale sneti rute, saj se bojijo, da jih bodo moški iz njihove verske skupnosti pretepli in posilili. Poznam tudi študente, ki si ne upajo javno priznati, kakšne veroizpovedi so, saj se bojijo sošolcev muslimanske veroizpovedi, ki odkrito podpirajo teroristične skupine, kot je Islamska država.
Nekateri neasimilirani študenti odkrito govorijo, da sovražijo belce, sovražijo Jude, na Švedskem pa želijo vpeljati šeriatsko pravo. Spoznal sem študente, ki so na dolgo in široko razpravljali o svoji viziji sveta, s katerega bi iztrebili vse belce, zato rasizem ne bi več obstajal. Za razliko od akademskega liberalnega srednjega razreda se sam s temi študenti pogovarjam. Spoštujem jih, ne glede na njihove poglede. Tudi oni so ljudje, četudi želijo iztrebiti takšne, kot sem jaz. Kot uslužbenec šolstva želim opravljati svoje poslanstvo in jim omogočiti boljše življenje. Kot etični Šved pa se bojim časov, ki prihajajo. Vojne se ne bijejo s pošastmi, pač pa med navadnimi ljudmi, ki se znajdejo na nasprotnih straneh konflikta.
Da so povprečne ocene mojih študentov drastično padle, je posledica pomanjkanja asimilacije mladine na Švedskem. Za to obtožujem nelegitimno švedsko vlado. Neasimilirani študenti dajejo vtis, da imajo etične ali naturalizirane Švede za “geje” ali “vlačuge”, zato se med seboj vse manj družijo, že v razredih v osnovnih šolah se otroci uskupinjajo v etične skupine. Liberalni učitelji so o tem pogosto obveščeni, a ne ukrepajo. Dejstvo pa je, da če se med seboj sovražijo že otroci, bodo enkrat, ko bodo imeli moč in denar, morda celo oblast, še precej nevarnejši.
Vsak dan opazujem etične in naturalizirane švedske študente. Skorajda se skrivajo po razredih. Ves prostor so prepustili neasimilirani mladini. Obtožujem neligitimno švedsko vlado za takšno stanje, vladne medije pa za novo sovjetsko ureditev naše države. Poznam veliko sodelavcev iz učiteljskih krogov, ki neasimilirane študente celo spodbujajo pri tem, da prevzemajo nadzor v učilnicah. Neasimiliranim je dovoljeno žaljenje in sovraštvo, če se z njihovimi pogledi kdorkoli ne strinja, je nemudoma označen za rasista ali nestrpneža.
K sreči pa se socialna klima v državi počasi vendarle spreminja. Upam, da se bo to zgodilo čim prej, sicer bo prepozno. Poznam veliko migrantov iz držav nekdanje Jugoslavije. Vem, kako se začne večina civilnih vojn. Začnejo jih etične skupine, nadaljujejo pa mediji, ki podprejo le eno skupino. Vladajoča politika pa še naprej razdvaja prebivalstvo in določene skupine uporabi kot orožje, da bi obdržala moč. Poznam veliko učiteljev, ki se, podobno kot jaz, s tem ne želijo sprijazniti. Ki želijo preprečiti, da bi se neasimilirana mladina nekoč spreobrnila v militante, kot so jih poznali v Kongu ali Jugoslaviji.
Želim si, da me po prebranem pismu ne bi označili za rasista, temveč prepoznali, kam drvi naša bolna družba zaradi multikulti politike. Vojna lahko izbruhne prej, kot si predstavljamo. Ne pozabite, da so v Sarajevu leta 1984 organizirali olimpijske igre. Osem let pozneje je na tem območju sledila krvava morija, država je razpadla. Kdo si je na zimskih olimpijskih igrah leta 1984 upal pomisliti na kaj takšnega? Toda čez deset let se lahko nekaj podobnega zgodi tudi na Švedskem. Dobili smo etično razdeljeno državo, iz razvite družbe so ustvarili državo v razvoju. Švedska ni imuna na civilno vojno, sploh ne zato, ker vlada in mediji s svojimi dejanji dejansko še podpihujejo sovraštvo med etičnimi skupinami.
Stanje je torej zelo resno, za kar krivim neligitimno vlado in medijske elite, ki za ohranjanje svoje moči izkoriščajo etične skupine, medtem ko jim ni mar za tiste, ki so res prizadeti.
John Dübeck