Problem islamskega fundamentalizma

Foto: epa

Modreci pravijo, da so vse religije dobre in da so povsod po svetu dobri in slabi ljudje. Zakaj se v Evropi torej zdi, da prav islamska religija pri muslimanih sproža konfliktnost s krščansko oz. sekularno Evropo? Težava ni v islamski religiji sami po sebi, ampak v islamskem fundamentalizmu.

Verski fundamentalizem ni značilen samo za islamsko religijo, pač pa je to težava številnih religij. Tudi krščanstvo pozna svoj fundamentalizem, a je bil ta bolj domena nekaterih protestantskih ločin na območju ZDA in Velike Britanije. Verski fundamentalizem dejansko pomeni branje in dobesedno interpretacijo verskih spisov ter njihovo dosledno udejanjanje v vsakdanjem življenju. Zato je verski fundamentalizem vedno problematičen. Tisti, ki so pisali verske spise, so namreč živeli v določenem okolju, ki je imelo določeno stopnjo razvitosti. Verske spise so običajno pisali razgledani, pametni, pronicljivi in za svoj čas napredni ljudje. Zato so tudi vedeli, kako morajo biti napisani, da bodo v tistem času učinkovali ter tedanjemu in tamkajšnjemu ljudstvu ob njihovem upoštevanju omogočili napredek.

Zato verski fundamentalizem ni bil nikoli težava v času nastanka svetih spisov. Težava se je vedno pojavila kasneje, ko je družba napredovala, ko so se ljudje spremenili in postali bolj napredni in so bili pisci svetih spisov že davno mrtvi. Sveti spisi so ostali in pametni religiozni ljudje so jih interpretirali v skladu z novim časom. Vedno pa so se našli manj pametni ljudje, ki so svete spise interpretirali dobesedno. Če se to zgodi, pride do tega, da napredek zastane, saj ljudje poskušajo živeti na način in po pravilih, kot so živeli ljudje v času nastanka svetih spisov.

Značilnosti islamskega fundamentalizma
Osrednji mediji in včasih celo znanost enačijo islamski fundamentalizem s terorizmom, kar ni točno. Res pa je, da na svetu ni islamskega terorista, ki ne bi bil islamski fundamentalist. Islamski fundamentalizem torej dobesedno bere svete spise in zahteva, da vsi muslimani živijo v skladu z njimi. V svetih spisih so navedena življenjska pravila, v skladu s katerimi naj bi muslimani živeli. Na podlagi teh pravil je oblikovano islamsko religiozno pravo, ki se imenuje šeriat oz. šeriatsko pravo. Glede na evropske moderne življenjske smernice so nekatera določila šeriatskega prava izredno reakcionarna in so jih v Evropi odpravljali že po srednjem veku. Ker je za islamsko religijo, podobno kot je to pri krščanstvu, značilen prozelitizem, kar pomeni, da si muslimani aktivno prizadevajo pripadnike drugih verstev in ateiste spreobrniti v islam, je glavni cilj širitev islama geografsko in populacijsko.

Foto: Demokracija

V skladu s šeriatom je za muslimane svet razdeljen na deželo oz. hišo islama (Dar al-Islam) in deželo oz. hišo vojne (Dar al-Harb): gre torej za notranji urejeni svet in zunanji neurejeni svet, ki pa ga morajo muslimani čim prej spremeniti v deželo oz. hišo islama. Koncept džihada (boj muslimana) danes razumemo kot fizično sveto vojno islamskih teroristov proti tistim, ki niso muslimani. Toda v resnici je džihad mogoč na štiri načine: v srcu (boj s posvetnimi skušnjavami), z jezikom (podpiranje pravice), z rokami (popravljanje krivice) in z vojno. Čeprav obstajajo zapisi, da je bil preroku Mohamedu med vsemi džihadi najljubši džihad v srcu, je za sodobne islamske fundamentaliste daleč najpomembnejši džihad vojne proti (ali vsaj nasprotovanja) nevernikom. In v tej luči lahko v celoti razumemo tudi moderni islamski terorizem.

Islamski fundamentalisti niso le teroristi
Živimo v turbulentnih časih, ko kriza tradicionalnih vrednot ne obstaja le v zahodnem svetu, marveč tudi v drugih kulturah. Gotovo sta k temu pripomogla tehnološki razvoj in dostopnost informacij o dogajanju v svetu, ki dandanes pridejo skoraj v vsak še tako zakoten del sveta. Včasih ljudje niso vedeli, kako se živi v drugih kulturah, in je bilo tradicionalne vrednote neprimerno laže ohranjati, saj tujih vplivov skoraj ni bilo. Na drugi strani tehnologija omogoča drugačno življenje in spreminja tradicionalne vrednote. V povezavi s tem se pojavlja kriza identitete, zato so številni ljudje vseh kultur na svetu, ki so bili vzgajani tradicionalno, negotovi in zmedeni ter jih tak razvoj dogodkov moti. Pogosto se zgodi, da se takšni ljudje globlje predajo tradicionalnemu učenju svoje kulture oz. religije. Ker beseda islam sama po sebi pomeni pokorščino bogu in so moderne interpretacije za islamske tradicionaliste nezanesljive zaradi invazije tujih vrednot, ki se dogaja prek radia, televizije, računalnikov in mobilnih telefonov, se vse več muslimanov zateka k islamskemu fundamentalizmu, četudi bi isti ljudje v okoliščinah izpred sto ali dvesto let živeli povsem spontano oz. dokaj posvetno.

Dokler se trend islamskega fundamentalizma dogaja znotraj islamskega sveta, za Evropo oz. Evropejce to ni težava. Če pa v razmerah globalizacije in krize lokalnih gospodarskih sistemov tretjega sveta takšni tradicionalisti oz. fundamentalisti množično pripotujejo v Evropo, prihaja do številnih kulturnih konfliktov, zaradi katerih trpi avtohtono prebivalstvo. Eden takih kulturnih konfliktov so denimo številna posilstva Zahodnjakinj.

Zakaj se islamskemu fundamentalistu, ki v Evropi posili Evropejko, posilstvo ne zdi greh, ampak lahko celo sveto dejanje? Če si predstavljamo, da je islamski fundamentalist (ki seveda sploh ni nujno terorist) prišel iz islamske države, ki je zanj urejena dežela pokorščine bogu (Dar al-Islam), v evropsko državo, ki jo razume kot deželo vojne (Dar al-Harb), z njegovega vidika prebivalci te evropske države duhovno trpijo, ker živijo nemoralno in jezijo boga, ki jih bo po njihovi smrti kaznoval. Ko islamski fundamentalist vidi zahodno žensko, ki je oblečena v kratko krilo in ima dekolte, verjame, da je to zelo nemoralna oseba, ki se oblači podobno, kot se v nekaterih islamskih državah oblačijo prostitutke. Z njegovega vidika posilstvo take ženske torej ni zavržno dejanje, ampak akt zbližanja s svojim bogom in celo duhovna pomoč žrtvi posilstva, saj jo bo mogoče s posilstvom usmeril na pravo pot morale in bogu bolj všečnega življenja. Tak islamski fundamentalist pravoverne muslimanke nikoli ne bi posilil. Napisano ne pomeni, da so vsa posilstva, ki jih v Evropi zagrešijo migranti muslimanske veroizpovedi, pogojena z religioznim prepričanjem. Je pa gotovo, da so s tem pogojena vsaj nekatera.

Zgrešen zahodni pristop do islamskega fundamentalizma
Prevladujoča zahodna doktrina obravnavanja migracij iz muslimanskih dežel v Evropo, ki migracije vidi predvsem kot humanitarno in ne kot varnostno vprašanje, je zgrešena in obremenjena z levo ideologijo internacionalizma ter z apriornim in nekritičnim zagovorništvom podivjane globalizacije. Zaverovanost v multikulturalizem, ki je s strani Zahoda bolj ali manj enostranski, ne rešuje problema v Evropi vse bolj navzočega islamskega fundamentalizma, ki še zdaleč ni izključno vprašanje islamskega terorizma. Trendi v islamskem svetu kažejo, da se islamski fundamentalizem vse bolj krepi. Celo v bližnji Turčiji fundamentalistični predsednik Erdoğan državo vse bolj spreminja iz sekularne v islamsko državo. Če politični odločevalci v Evropski uniji problema islamskega fundamentalizma ne bodo začeli obravnavati s strokovnega vidika in z vidika zdrave pameti, bo ob naraščanju števila muslimanov v Evropi zaradi kulturnih razlik prihajalo do vse večjih in žgočih konfliktov, kot se vedno zgodi, ko trčita dve različni civilizaciji oz. kulturi.

Tadej Ian