Potem ko je v petek britanski parlament na že tretjem glasovanju o sporazumu o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije še tretjič zavrnil dogovor svoje premierke Therese May, so pritiski na britansko predsednico vlade, da odstopi, vse večji. Očitno se je tudi Mayjeva že sprijaznila s svojo usodo, saj je pripravljena podati svoj odstop, če britanski parlament potrdi njen dogovor z Brusljem. Kot poročajo britanski mediji, Mayjeva še ni obupala in namerava svoj spremenjeni dogovor pred poslance britanskega parlamenta poslati še četrtič. Medtem pa se v Londonu protesti zaostrujejo; v noči na soboto je več tisoč protestnikov zahtevalo takojšen odstop Mayjeve pa tudi takojšen odhod države iz Evropske unije, brez nadaljnjih pogajanj z Brusljem. “Trdi brexit” tako postaja vse verjetnejši scenarij.
Theresa May je v petek po glasovanju izrazila globoko obžalovanje, da je bil sporazum zavrnjen. Poslanski zbornici je očitala, da znova ni bila sposobna podpreti urejenega izstopa iz Evropske unije. Naj spomnimo. Združeno kraljestvo bi moralo po prvotnem načrtu iz Evropske unije izstopiti 29. marca, zdaj pa je brexit uradno prestavljen na 12. april. A verjetnost, da bi bil realiziran že čez štirinajst dni, je minimalna – britanski parlament namreč namerava proces odhoda podaljšati še za nekaj mesecev ali celo let.
Združeno kraljestvo se zdaj sooča s kaosom pred evropskimi parlamentarnimi volitvami; ni popolnoma izključena možnost, da bi Otok na njih sodeloval, če do maja ne bo dogovora o brexitu. Kaj si mislijo o neodločenosti politikov, so v petek pokazali protestniki, ki so se na ulicah Londona spopadli s policisti. Fotografski objektivi so posneli posameznike, ki so pred britanskim parlamentom sežigali zastave Evropske unije.
Mayjeva nima zaupanja svojih konservativcev
Vodja laburistov Jeremy Corbyin je Thereso May v luči protestov pozval k takojšnjemu odstopu, saj dogovoru predsednice vlade nasprotujejo tudi demokratski unionisti iz Severne Irske, ki so del manjšinske vlade. Ta namreč ni uspela prepričati 34 konservativnih poslancev, ki Mayjevi očitajo, da bi njen dogovor z Evropsko unijo pomenil, da Združeno kraljestvo ostaja preveč prepleteno z Brusljem.
V ponedeljek, ko bodo znova opravili več nezavezujočih glasovanj o možnostih brexita, bodo imeli poslanci sicer novo priložnost, da se odločijo o morebitnem sprejemljivem dogovoru za prihodnost Združenega kraljestva. “Dogovor se mora spremeniti. In če premierka tega ne more sprejeti, mora iti, izvesti pa je treba splošne volitve,” je ob tem poudaril Corbyn.
Bodo v Bruslju sprejeli prošnjo o odložitvi brexita?
Petkov izid glasovanja pomeni, da bo London zamudil rok, ki ga je EU postavila za preložitev brexita na 22. maj, s čimer bi imelo Združeno kraljestvo več časa za priprave na urejeni brexit. Zdaj mora Theresa May uniji do 12. aprila najprej poslati prošnjo za daljšo preložitev brexita, sicer se bo ta dan zgodil brexit brez dogovora, česar pa si nihče v britanskem parlamentu ne želi.
Naj spomnimo. Ena glavnih spornih točk v dogovoru, ki ga je z Brusljem izpogajala predsednica vlade, je t. i. irsko varovalo. Gre za pravilo, ki naj bi v veljavo stopilo na irskem otoku, saj bo Severna Irska kot del Združenega kraljestva izstopila iz EU, Irska pa bo ostala članica unije. S tem bi bila meja na irskem otoku hkrati tudi edina kopenska meja med Veliko Britanijo in EU, a zaradi velikonočnega sporazuma iz leta 1998, ki na območju zagotavlja mir, na tej meji ne bi smelo biti prestrogega nadzora. “Backstop”, kot so ga poimenoval na otoku, bi v praksi pomenil, da bi v primeru, da ne bi bilo ustrezne rešitve v pogajanjih o sporazumu o prihodnjih odnosih, prišlo do vzpostavitve enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva ter veljavnosti nekaterih pravil notranjega trga za Severno Irsko.
Unionisti ne želijo tvegati usode Severne Irske
Demokratski unionisti ob tem opozarjajo, da bi drugačna pravila za Severno Irsko v odnosu na preostali del Združenega kraljestva lahko ogrozil nadaljnjo usodo tega britanskega dela irskega otoka in da bi lahko to privedlo tudi do odcepitve Severne Irske. “Raje bi ostali v Evropski uniji, kot pa tvegali usodo Severne Irske. Tako zaskrbljeno se počutim,” je ob tem v parlamentu povedal vodja unionistov Nigel Dodds.
Ključno vprašanje zdaj ostaja, ali bo Evropska unija pristala na vnovično odložitev brexita. V Bruslju so v dogovor z Mayjevo vložili ogromno denarja in časa, vse več uradnikov pa se zdaj v Bruslju sprašuje, ali je vse skupaj sploh imelo smisel in ali se bodo na Otoku sploh kdaj zedinili okrog vprašanja o življenju po brexitu – bo to mehki brexit, brexit brez dogovora ali pa bodo na koncu izvedli drugi referendum in se morda celo odločili za obstanek v Evropski uniji. No, sodeč po številu protestnikov, ki zahtevajo takojšen odhod Združenega kraljestva brez dogovora, se slednja opcija nikakor ne zdi enostavno izvedljiva.
T. F.