Prva dama Jill Biden ni zanikala poročila, češ da je “nekam” poslala senatorko Kamalo Harris, z ne preveč prijaznimi besedami. To se je zgodilo, ko je senatorka med predsedniško kampanjo napadla stališča njenega moža, glede avtobusnih prevozov v javne šole. Ta jo je namreč s svojimi besedami osebno užalil, saj se je očitno prepoznala v opisu.
Na vprašanje novinarja, ali je res prišlo do omenjenega dogodka – torej do precej grdih besed, ki jih je namenila senatorki Kamali Harris, je rahlo v zadregi prva dama Jill Biden svoje besede priznala in dodala, da je bilo to že pred dvema letoma in da je že zdavnaj mimo. Zgodbo o tiradi Jill Biden je razkril novinar Edward-Isaac Dovere, v svoji knjigi “Battle for the Soul: Inside the Democrats Campaigns to Defeat Trump”, možno pa jo je bilo prebrati tudi v predogledu v Politicu, poroča portal Breitbart.
Preberite še: Donald Trump o napovedi kazenske preiskave njegove organizacije: “V obupu iščejo kaznivo dejanje”
Harrisova je svoj napad na stališča aktualnega predsednika ZDA Joeja Bidna o šolskem avtobusnem sistemu prvič naslovila v predsedniški razpravi demokrata junija 2019. Dejala je, da je v Kaliforniji nekoč bila deklica, ki je bila drugorazredna in se je vključevala v javne šole, zato se je vsak dan vozila v šolo z avtobusom. “Ta punčka sem bila jaz,” je pojasnila Harrisova in priznala, da so jo Bidnovi pogledi osebno razžalili. Poročilo navaja, da je bila Jill Biden besna, nad Harrisovo se je pritoževala v večih telefonskih klicih. “S tem, da mu je mar, da se bori, da se zavzema za stvari v katere verjame, ti prideš tja gor in ga brez utemeljene osnove imenuješ rasist?” Tako se je Jill Biden menda jezila in dodala, naj Harrisova “nekam” gre.
Beli starši v New Yorku so se konec petdesetih let organizirali, da bi nasprotovali načrtom preusmeritve temnopoltih in portoriških učencev iz prenatrpanih šol v bele šole. Starši so uporabili evfemizme, kot so avtobusne šole in sosednje šole, da so vzdrževali ločene šole, ne da bi izrecno rekli, da ne želijo, da bi njihovi otroci hodili v šole s temnopoltimi ali portoriškimi učenci. Podobni “antibusing” protesti so se v šestdesetih letih zgodili v Bostonu, Chicagu, Detroitu in drugih mestih – ta retorika pa je bila zelo aktualna leta 1972, ko je bil Joe Biden izvoljen v Senat ZDA. Ko je Biden prišel v senat in začel uvajati lastne amandmaje, je gradil na dolgoletni politiki belih staršev in politikov, ki so uporabili “busing” kot kodno besedo, da bi nasprotovali ukinitvi rasnega razlikovanja v šolah.
Sara Bertoncelj