Politika Joa Bidna, kot je davek na uspeh in “Pro Act”, vodi vojno proti malim podjetjem, njihovim zaposlenim in skupnostim. Ohromila bi gospodarstvo Main Streeta, ki je trenutno v obdobju okrevanja – vse skupaj je videti kot nadaljevanje politike predsednika Baracka Obame, ko so pred desetletjem mala podjetja skušala izstopiti iz velike recesije. Dejansko je Bidnovih prvih 100 dni predsedovanja nadaljevanje Obaminih zadnjih 100 dni, pri čemer so v navzkrižju ponovno mala podjetja.
Alfredo Ortiz je za Breitbart ocenil, da je Bidnovih prvih sto dni predsedovanja opredelila vojna proti malim podjetjem. Naslednji četrtek namreč mineva 100. dan odkar je na čelu ZDA predsednik Joe Biden. V sredo zvečer bo Biden nagovoril Kongres in skušal prikazati, da je v prvih stotih dneh dosegel zgodovinski uspeh. Poskušal si bo prilastiti zasluge administracije Donalda Trumpa, vključno s cepivom covid-19 in končanjem vojne v Afganistanu. Poskušal pa bo tudi prikazati, da je dvig gospodarstva plod njegovega dela, čeprav ga je v resnici Trump povzdignil v nove višave, je zapisal Ortiz in poudaril, da je v resnici Bidnovih prvih sto dni zaznamovala napoved vojne malim podjetjem. Bidnov znesek javne porabe, ki ga je sprejel prejšnji mesec, znaša 1,9 milijarde dolarjev, kar ustvarja inflacijo. Njegova številna okoljska naročila, vključno z odpovedjo cevovoda Keystone XL in prepovedjo vrtanja v zveznih deželah, stanejo številna delovna mesta in zvišujejo cene energije. Z razveljavitvijo deregulacije Trumpove administracije in njenega podjetniškega programa, Biden malim podjetjem otežuje delovanje in iskanje kvalificiranih delavcev.
Bidnova največja grožnja malim podjetjem doslej sta bila predlagana povišanje davkov in podpora zakona o pravici do organiziranja (Pro Act). Biden je predlagal povišanje stopnje davka od dobička pravnih oseb za 33 odstotkov. To močno povečanje davkov bi prizadelo približno milijon ameriških malih podjetij. Med taka mala podjetja spada tudi družba Alloy Precision Technologies iz zvezne države Ohio, ki zaposluje približno 85 ljudi in je morala zamrzniti zaposlitve, da bi se lahko pripravila na prihajajoče davke ter predpise. Ta povišanje davkov posredno ogroža tudi milijone drugih malih podjetij, ki poslujejo s korporacijami. Preko majhnih podjetij, za katera velja določena davčna zakonodaja, bodo vplivali še drugi Bidnovi davčni predlogi. Biden namerava uvesti “davek na uspeh” tako, da bo skoraj podvojil stopnjo kapitalskih dobičkov in omejil tako imenovano “pospešeno” davčno obravnavo za naslednjo generacijo. Ta davek na uspeh kaznuje lastnike malih podjetij, ki so si celo življenje prizadevali za izgradnjo vrednosti svojega podjetja, v nekaterih primerih pa bo prisililo njihove otroke in vnuke, da prodajo svoja podjetja samo zato, da bi si lahko privoščili plačilo davka. Biden želi tudi zvišati najvišjo individualno davčno stopnjo in menda okrniti 20-odstotni odbitek davka za mala podjetja, na katerega se zanaša približno 15 milijonov malih podjetij.
Rob Portman's tax practices have cost countless US jobs & hurt our economy.
Its time we stand up to the GOP by taking action to protect jobs in sectors that are inportant to Ohio & the nation as a whole by passing the PRO Act & Biden's infrastructure plan to undo the #GOPTaxScam pic.twitter.com/lY10yGNvzV
— (((Barabbas)))🇺🇦 (@RealBarabbas) April 20, 2021
“Pro Act” bi v bistvu razširil kalifornijsko delovno zakonodajo, znano kot AB5, ki ogroža preživetje milijonov neodvisnih izvajalcev, zlasti mater samohranilk in tistih, ki ne morejo opravljati običajnega dela od 9. do 5. ure. Kalifornijci so lani na volitvah zavrnili poskus, da bi izvajalce preoblikovali v zaposlene, vendar pa Biden še vedno želi sprejeti zakonodajo, ki je bila preveč radikalna še za Kalifornijo. “Pro Act” prav tako odpravlja pravico do fleksibilnosti dela v 27 zveznih državah in obenem prepoveduje nečlanstvo v sindikate. Države s pravico do dela imajo na splošno hitreje rastoča gospodarstva in več možnosti za zaposlitev – vse to bi ta določba zakona zaustavila. Prenehanje pravice do dela bi neštetim zaposlenim prineslo nekaj sto dolarjev neželenih letnih članarin. “Pro Act” prav tako tepta svobodo govora, predvsem v svojem poskusu poplačila sindikatov, ki so financirali Bidnovo predsedniško kampanjo, v višini 27,6 milijona dolarjev. Po besedah Ortiza je to eden izmed najbolj protislovnih in proti zaposlenimi usmerjenih zakonodajnih aktov, ki je bil sprejet v zadnjih desetletjih.
Sara Bertoncelj