Obstajajo trdni posredni dokazi o obstoju povsem nezaslišane zarote, ki sta jo skovala FBI in Obamovo pravosodno ministrstvo. V okviru te so želeli doseči, da v predsedniški tekmi demokratska kandidatka Hillary Clinton premaga Donalda Trumpa. Ko pa je kljub naporom zmagal Trump, so vse moči usmerili v začetek goljufive preiskave, usmerjene proti Trumpu, z namenom, da bi ga odstranili s predsedniške funkcije.
Kakorkoli, ta očitna zarota, s pomočjo katere so poskušali Trumpu onemogočiti zmago in ga skušajo zdaj oslabiti s pomočjo politično motivirane preiskave, v okviru katere mu želijo utreti pot k “impeachmentu”, kaže na nekaj veliko bolj grozljivega in nevarnega, in sicer na to, da je ogrožena volilna demokracija v državi.
Ključni dokaz predstavljajo razkrita sporočila
Mainstream mediji in demokrati označujejo vse pogovore o zaroti proti Trumpu, ki so jih izvajali predstavniki FBI in pravosodnega ministrstva, kot desničarski nesmisel, ki naj bi nastal kot posledica paranoičnih fantazij podpornikov Trumpa brez osnove v dejstvih. Ameriški Fox News poroča, da obstaja veliko dejstev, ki kažejo na to, da konkretni primer stoji na posrednih dokazih. Nedavno razkrita sporočila med Petrom Strzokom, posebnim agentom FBI, in Liso Page, odvetnico FBI, kažejo na obstoj dveh delov očitne zarote, usmerjene proti Trumpu.
Prvi del zarote se je vrtel okrog tega, kako oprostiti Clintonovo po tem, ko so v javnost pricurljali podatki o neskrbnem ravnanju z vojaškimi podatki zaupne narave, ki so se znašli na njenem zasebnem strežniku, saj bi ta v nasprotnem primeru morala prepustiti svojo predsedniško kandidaturo. Očitno pa FBI in pravosodnemu ministrstvu samo prvi del zarote ni zadostoval, saj so zasnovali tudi drugi del, v primeru, če Clintonova ne bi zmagala. Pripravili so lažno zaroto, v okviru katere na ves glas poudarjajo obstoj dogovora med Trumpom in Rusijo.
Začeli izvajati ukrepe, s katerimi bi preprečili Trumpovo zmago
Kljub temu, da nikoli ni bilo niti trohice dokazov, da je Trump sodeloval z Rusijo z namenom vplivanja na izid predsedniških volitev, pa njegovi nasprotniki delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi ga prisilili k odhodu iz ovalne pisarne. Zahvaljujoč odkritju tekstovnih sporočil so bili razkriti posredni dokazi. Sporočila med Strzokom in Pageovo, med katerima obstaja romantična vpletenost, so razkrila njuno sovražnost in gnus do Trumpa ter naklonjenost do Clintonove. Dvojica je namreč vztrajno poudarjala, da mora Clintonova zdaj le še zmagati. Poleg tega je bilo mogoče prebrati, kako je Pageova Strzoku naročila, da mora ostati in delati to, kar dela, z namenom, da zavaruje državo pred grožnjo, pri čemer je imela v mislih Trumpa. Strzok ji je na to odvrnil, da bo seveda poskusil in postopal tako, poleg pa dodal, da lahko državo ščiti na številnih ravneh. Iz razkritih sporočil je mogoče sklepati, da je Strzok že začel z izvajanjem ukrepov za zaščito države, da bi Trumpu onemogočil zmago, ki bi bila po njegovem prepričanju škodljiva za državo.
Preprečili kazenski pregon Clintonove
Le mesec dni prej, ko so bila sporočila poslana, je takratni direktor FBI James Comey izdal priporočilo, naj ministrstvo za pravosodje ne vloži kazenske ovadbe zoper Clintonovo. Glede na obstoj dokazov je prepričanje Comeya 0 tem, da se zoper Clintonovo ne vloži ovadbe, povsem nesmiselno glede na obstoječe objektivne standarde. V tem delu je Strzok očitno odigral ključno vlogo, saj je kot vodilni preiskovalec primera pošte Clintonove vplival na spremembo formulacije besed pri opisovanju ravnanja Clintonove s tajnim gradivom, pri čemer je “ekstremno lahkomiselnost” zamenjal z “veliko malomarnostjo”. Na takšen način se je Clintonova izognila kazenskemu pregonu in se potegovala za mesto prve ameriške predsednice v zgodovini.
Nina Žoher