fbpx

Zakaj bo cena klimatske pravičnosti najvišja za najrevnejše?

Slika je simbolična. (Vir: epa)

Evropski poslanci so izpogajali “največji klimatski zakon doslej”. Ta prinaša nov davek za podjetja. Pričakujejo, da bodo na tak način hkrati zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida in hkrati financirali socialni klimatski sklad. Medtem ko največji podporniki zakona že vidijo Evropsko unijo kot prvo ogljično nevtralno območje do leta 2050, kritiki predvsem opozarjajo, da bo zakon podražil “vse po vrsti” in poslabšal kakovost življenja najrevnejšim. Zvišanja je pričakovati pri cenah goriv, produktov in storitev.  

V središču načrta je reforma trga ogljika (Emissions Trading System ali ETS), v katerem so podjetjem predpisana maksimalne letne količin izpustov, s temi pa lahko tudi trgujejo. V primeru, da neko podjetje ustvari manj izpustov CO², kot ji je zakonsko dovoljeno, lahko razliko do dovoljene vrednosti proda drugim podjetjem, ki imajo zaradi zahtev proizvodnega procesa višje izpuste, ali pa prihranjeno “žepnino” prenese na naslednje leto. Trg naslavlja predvsem oljne rafinerije, elektrarne na premog, jeklarne in železarne, steklarsko, papirno in del kemične industrije. Te industrije namreč ustvarijo do 40 odstotkov vseh izpustov v EU. Okrog 10 tisoč podjetij iz teh industrij že od leta 2005 plačuje dodatni davek za ustvarjene emisije, poroča Deutsche Welle.

Bistvo nove reforme je precejšnje znižanje dovoljenih izpustov, ki jih bodo podjetja v EU lahko izpustila v prostor leta 2024. Samo v prihodnjem letu EU načrtuje zmanjšanje izpustov za 90 milijonov metričnih ton, vsako leto po tem pa se bodo dovoljene količine izpustov zmanjšale za 4,3 odstotke. Vse do leta 2028, ko se bodo začele zmanjševati še za nekoliko večjo vrednost, 4,4 odstotke. Hkrati se bo povečala tudi sama cena izpustov. Letos se je za tono izpustov Co² dobilo približno 85 evrov – enkrat več kot pred dvema letoma. Po mnenju francoskega evropskega poslanca Pascala Canfina se bo cena za tono še povečala, in sicer na 100 evrov na tono za družbe, ki spadajo v regulatorni okvir ETS. Zaradi novih zaostritev izpustov zakonodajalci pričakujejo, da se bodo izpusti do leta 2030 zmanjšali za 60 odstotkov. Po stari zakonodaji je bil pričakovani padec izpustov manjši, in sicer 42 odstotkov.

Nič več “zastonjkarstva” družbe
Še ena novost reforme ogljičnega trga je ukinitev “žepnin”, ki so bile podeljene podjetjem, ki bi zaradi evropske regulacije začele izgubljati proti tekmecem zunaj EU, ki niso obremenjene z okoljskimi davki v takšni ali drugačni obliki. Po poročanju Deutsche Welle skoraj polovica podjetij, ki jih zajema ETS, niso plačevale ničesar. EU tukaj sicer uporablja zavajajočo terminologijo – da so bila dovoljenja za izpuste (žepnina) podeljena zastonj – kar v bistvu pomeni zgolj to, da EU do te točke še ni z davki dodatno obremenjevala kritičnih podjetij. Tako se je plačilu za izpuste izognil večji del industrije s končno posledico, da je 90 odstotkov emisij bilo “brezplačnih”. Po novem načrtu se bo to drastično spremenilo. Število “brezplačnih” dovolilnic za izpuste se bo do leta 2030 prepolovilo, do leta 2034 pa naj jih sploh ne bi bilo več.

TEŠ (Foto: STA)

Socialna pravičnost bo najbolj udarila najrevnejše
Kritiki zakona izpostavljajo, da bodo zmanjšanja količin izpustov najbolj prizadele najrevnejše populacije. “Največji klimatski zakon doslej” bo namreč občutno zvišal cene surovin, produktov in storitev, zaradi česar bodo tisti z nizkimi plačami imeli še manj razpoložljivega dohodka. Najvišja povišanja je pričakovati pri gorivih. Pričakuje se, da se bo cena dizla in bencina podražila za 11 do 12 centov na liter. Zaradi tega, ker bodo po novem regulaciji podvržene tudi družbe, ki se ukvarjajo z ladijskim prevozom tovora, naj bi se cene vseh izdelkov, ki pridejo do nas po morski poti, povečale med 3 do 12 centov, ocenjuje bruseljska nevladne organizacija “Transport in okolje”. Višji stroški produktov in goriva se bodo skoraj zagotovo prelili tudi v višjo ceno storitev. Deutsche Welle poroča, da se bo zaradi dotične reforme vsaj 2,3 milijona nemških gospodinjstev znašlo v hudi stiski zaradi visokih stroškov energije. Odstotkovno gledano bo situacija v Sloveniji verjetno še hujša.

FOTO: Bobo

Slovo od poceni energije
Zaradi pričakovanih podražitev, ki bodo v imenu okoljske pravičnosti drastično otežili življenje domala vsem državljanom Evropske unije, so evropski poslanci izpogajali tudi “klimatski sklad”. Ta ne bo namenjen neposredni razbremenitvi najrevnejših. Tem bi namreč najbolj pomagalo prav to, kar želijo EU zakonodajalci preprečiti – nižje cene energije. Ravno nasprotno, cilj je podražitev cene energije z namenom zmanjševanja povpraševanja. Tistim najbolj na udaru pa bodo v prihodnosti na voljo razpisi. “Na primer (države EU op. a.) bodo lahko financirale okolju prijazne renovacije, toplotne izolacije za hiše, širjenje javnega prometa in socialne ukrepe za skupine z nižjimi prihodki,” pišejo v DW.  

Gal Kovač