Ruski zgodovinarji so mesto grobišča v moskovski Kommunarki, v katerem je več tisoč žrtev, našli s pomočjo fotografije iz zraka, ki jo je med preletom Moskve leta 1942 posnel nemški pilot.
Obstoj tega grobišča v Kommunarki na jugozahodu Moskve je prišel na dan šele v zadnjih dneh Sovjetske zveze, ko je tajna služba KGB odprla arhive. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo tam v času Josifa Stalina s strani njegovega komisariata za notranje zadeve hladnokrvno ustreljenih več tisoč ljudi in celotno območje je postalo eno večjih množičnih grobišč v Rusiji. Pred tem je zemljišče, na katerem je imel počitniško kočo, uporabljal vodja komisariata za ljudske zadeve Genrikh Jagoda, potem ko je prišel navzkriž z režimom in je bil najprej umaknjen s položaja leta 1936, pa je bil leta 1938 ustreljen. V letih Stalinovega velikega terorja 1937 in 1938 je bilo samo v Moskvi ustreljenih 30.000 ljudi!
Za določitev lokacije grobov so uporabili fotografijo iz zraka nemškega pilota
Kot poroča Yahoo! Seven News so si pri odkrivanju posameznih grobov – v manjših je bilo zakopanih do 30 posameznikov, v večjih pa kar do 100 oseb – uporabljali prostovoljce, ki so z georadarjem iskali anomalije pod zemljo, poleg tega pa so si pri določanju lokacije grobov pomagali tudi s fotografijo iz zraka, ki jo je nemški pilot posnel med preletom Moskve leta 1942. Takrat so bile še vidne sledi novih grobov, na fotografiji pa so bile razvidne tudi višine dreves, ki so jih oblasti posadile nad grobovi, kar je bila pogosta taktika prikrivanja morišč s strani oblasti. Zgodovinarji ocenjujejo, da je v grobišču kar 6.609 trupel.
Oblasti nagajajo preiskovalcem zločinov iz sovjetskih časov
Višji predstavnik skupine za človekove pravice Memorial Jan Račinski, ki dokumentira Stalinove zločine, trdi, da je v Kommunarki zakopana celotna takratna mongolska vlada, prav tako pa naj bi bili tam zakopani številni visoki uradniki takrat okupiranih Litve, Latvije in Estonije, ki so jih umorili. Pojasnil je še, da je Kommunarka zaenkrat slabše preiskana kot na primer grobišči Butovo ali Dnoskoje. Potem ko je Rusija zaprla dostop do dokumentov iz časa Sovjetske zveze, je nemogoča identifikacija številnih žrtev, Račinski pa pravi, da na slovesnosti ob odprtju spomenika žrtvam, ki bo ta mesec, ne pričakuje višje udeležbe kot morda kakega srednjega državnega uradnika.
J. Ž.