Pred letom dni je Saro Roebuck v nočnem klubu grobo napadel posiljevalec. Izpoved v pismu ji je olajšala čustveno breme, ki ga je prinesla s seboj iz Velike Britanije v Francijo. Pisanja se je lotila v hladnem decembrskem večeru, leto dni po dogodku, ko jo je poskušal napadalec posiliti.
Zelo živo se še spomni, kaj se je dogajalo v zaklenjeni sobi 20 minut pod težo njegovega telesa. Ko se mu je uspela izmuzniti, jo je porinil na tla. “Upirala sem se, tvoje črne oči so pogledale naravnost v mojo dušo.” Čustveno breme napada nosi na ramenih skoraj leto dni, ga poskuša odmisliti, vsa čustva, misli in ideje so nehote povezane s tem dogodkom.
Podobno izkušnjo kot Sara so po svetu doživele mnoge ženske, vse pa niso zbrale toliko poguma, da bi o tem spregovorile na glas ali pa to napisale. Ženska, ki je žrtev posiljevalca, ne sme skozi to izkušnjo sama, bolje je, da se odpre drugim ljudem. Viharju čustev se ni mogoče izogniti, zato moški za svoje dejanje ne smejo ostati nekaznovani. S pismom, ki ga je Sara Roebuck napisala za časnik Daily Mail, se čuti odgovorna do vseh žensk, ki so bile žrtve posiljevalcev, in jim želi olajšati čustveno breme. Začutila je, da se tako lahko sama sooči s posiljevalcem in pomaga tudi drugim žrtvam.
Branka Jurhar