Evropski notranji ministri so razpravljali o dodatnih možnostih za zaostritev mejne kontrole na schengenskem območju. Po zadnjih petkovih napadih v Parizu so politiki enotni, da potrebujemo nove varnostne ukrepe, a le redki nasprotniki hočejo konec schengna. Nasprotniki tudi pravijo, da je zaradi schengna evropski kontinent bolj ranljiv in zahtevajo vrnitev mejnih kontrol.
Teroristični napad na Pariz in migrantska kriza sta sprožila alarm za spremembe. Ali je prihodnost shengenskega območja omajana? Ali se prosto gibanje znotraj meja in prostotrgovinsko območje, ki štejeta kot temelj Evrope – postavljata pod vprašaj?
Avstrijski minister za pravosodje Wolfgang Brandstetter pravi: “Schengen ni mrtev. To smo jasno izrazili, komisija je izjavila, da zunanje meje morajo biti zavarovane brez motenj – znotraj schengna tako ostaja svoboda gibanja. Evropska unija je definirana iz treh osnovnih principov: svoboda, varnost in pravo.” Gospodarstveniki se z omenjenim strinjajo in pravijo, da bi ponovna vzpostavitev nadzora na mejah pomenila drage in dolge čakalne vrste ter omejeno mobilnost.
“Treba je poiskati način, s katerim se bomo izognili škodljivim posledicam”
Predsednik Lloyds Bank Commercial Banking Adam Chester pa je povedal: “Očitno bomo morali spregovoriti tudi o možnostih izmenjave obveščevalnih podatkov med državami, ne pa da prihaja do zaostrovanja. Za gospodarsko evrocono in člane Schengenskega sporazuma omejevanje in zadržki do prostega pretoka dela nista optimistična rešitev, zato sem prepričan, da bodo poiskali način, s katerim bi se izognili škodljivim posledicam.“
So pa politiki kot gospodarstveniki enotni vsaj glede izvajanja varnostnih ukrepov in strožjega nadzora mejnih kontrol, saj se bo le tako lahko trdnjava Evrope ponovno okrepila.
S. P. S.