Radovanu Karadžiću, nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov, je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije danes izreklo zgodovinsko sodbo. Sodišče ga je spoznalo za krivega najhujših vojnih zločinov, storjenih v Bosni in Hercegovini, vključno z genocidom v Srebrenici. Obsojen je bil na 40 let zapora.
Po osmih letih sojenja so sodniki danes dosodili, da je Radovan Karadžić odgovoren za zločine proti človeštvu v Bosni in Hercegovini v vojni med letoma 1992 in 1995. Za krivega so ga spoznali v 10 od skupno 11 točk obtožnice, kriv pa je za genocid v Srebrenici, za umore in teror v Sarajevu ter za deportacije in ugrabljanje talcev med vojno. Za nedolžnega so ga spoznali le za genocid v sedmih drugih občinah.
Karadžićev odvetnik je že napovedal, da se bo na obsodbo pritožil.
Karadžić prepričan, da je nedolžen
V intervjuju, ki ga je pred dnevi objavila sarajevska agencija, je 70-letni Radovan Karadžić, sicer najvišji politik, ki mu bo to sodišče izreklo sodbo, dejal, da ni dovolj razumnega sodišča, ki bi ga lahko obsodilo, piše Večernji list.
Prepričan v svojo nedolžnost je poudaril tudi, da je deloval tako, kot bi ravnal vsak predsednik.
V Haagu sicer sodijo tudi Ratku Mladiću, vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov, Slobodanu Miloševiću pa sodbe niso izrekli, saj je umrl še pred koncem sojenja leta 2006.
Obsojen na 40 let zapora
Obtožnica je vsebovala skupno 11 točk, Karadžić pa je po njih obtožen za zločine proti človečnosti in vojne zločine proti nesrbskemu prebivalstvu med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Tožilstvo je zanj sicer zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, dosodili pa so mu 40 let zaporne kazni.
Odzvalo se je tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve
Zaključek sodnih procesov proti posameznikom, obtoženim za zločine in grozodejstva, storjena na območju nekdanje Jugoslavije, je eden od temeljnih pogojev za proces pomiritve in sprave v regiji, obenem pa je v pomoč vsem prizadevanjem za razvoj in stabilnost regije ter varno prihodnost mladih generacij, so v svojem odzivu zapisali na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve.
Ob tem so dodali, da predstavlja današnja sodba tudi opomin in hkrati priložnost, da se ponovno spomnimo vseh žrtev enega najbolj tragičnih poglavij v zgodovini Bosne in Hercegovine ter Evrope po drugi svetovni vojni, ki se ne sme ponoviti.
B. O., M. G.