Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je diplomatska rešitev vojne v Ukrajini trenutno nemogoča in da dejanja ruskega predsednika Vladimirja Putina oddaljujejo strani od dialoga, poroča nemški medij RND. Scholzeve besede odzvanjajo trenutno politično realnost, hkrati pa mečejo luč na kredibilnost slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je ob začetku te “morilske vojne” klicala k pogajanjem agresorjem in aktivno preprečevala Ukrajini pridobivanje statusa kandidatke EU. Svoje pozicije, da bi bilo treba iti tudi v Moskvo na pogajanja, še ni preklicala. Tudi sama še ni uspela priti do Moskve k Putinu. Ravno nasprotno, zdi se, da je v vojna v Ukrajini na zunanjem ministrstvu tabu tema.
Posebno pomenljivo in do slovenske leve politike razgaljajoče pa je nadaljevanje Scholzeve izjave. Ta je dejal, da “mora Rusija v prvi vrsti razumeti, da ideja miru, ki temelji na diktaturi ne vodi nikamor in da ne moreš preprosto potegniti nekih črt po zemljevidu z markerjem in reči, da je sedaj to tvoje. Zato ne bo nobenega diktatorskega miru, mora priti do drugačne rešitve.” Izjava zelo preprosto pokaže, da so pozivi k premirju in pogajanjem z Rusi, ki prihajajo iz krogov trde levice (Fajon, Jankovič, Kučan, Türk in ostali) predvsem pozivi k sprejemanju diktature.
Spomnimo, v času prejšnje vlade je Tanja Fajon, glas zunanjepolitičnih razmislekov trde levice, uporabila vsa sredstva za kritiziranje dejanj vlade Janeza Janše. Ob ruski invaziji na Ukrajino je nemudoma začela klicati k pogajanjem, podobno njeni strankarski kolegi. Malo po tem so organizirali nekakšen shod za mir, ki so ga želeli sodržavljanom predstaviti kot shod v podporo Ukrajini. V resnici je šlo za shod v podporo Rusiji, ki bi takšnih pogajanjih odnesla celo kožo, predvsem pa obdržala ukradeno ozemlje. Milan Kučan, očitno idejni vodja takratnega shoda, je ob zaključku nenavadne manifestacije dejal, da sta za konflikt odgovorni obe strani in tudi, da mora čim prej priti do pogajanj. Podobno je pred dnevi ponovil ljubljanski župan, sicer Dodikov simpatizer, Zoran Jankovič.
Evropske političarke pozdravijo vsak napredek ukrajinske vojske, Fajonova molči
Izhajajoč iz Scholzeve izjave nemški kancler to povsem jasno razume. V Leipzigu je dejal, da sicer vsi želijo konca vojne, “ampak v tej morilski vojni, ki jo trenutno izkušamo, Putinove vojaške poteze stojijo na poti česarkoli, kar bi se lahko približevalo pogajanjem.” Tanja Fajon očitno še ni dosegla tega razmisleka, kot tudi ne Milan Kučan in ostali predstavniki tranzicijske levice. Obstaja sicer še ena možnost, in sicer, da se Fajon in njena združba povsem jasno zavedajo, kaj njihova pozicija pomeni in so namensko na strani ruskega avtoritarizma in morije. To pa je še bolj srhljivo.
A če mislite, da je kolega Scholz politični osamelec v evropskem prostoru, se bridko motite. Posebno kontrastna je primerjava med našo zunanjo ministrico z njenimi kolegicami iz nordijskih in baltskih držav. Medtem ko estonska predsednica vlade Kaja Kallas ob vsaki priložnosti spodbuja Ukrajince v njihovem boju in se veseli njihovih uspehov na bojišču, se Tanja Fajon slika na plažah južnoameriških držav.
During my visit to #Estonia I called on our true friend, Prime Minister @kajakallas to join the initiative to confiscate russian assets. This is the only fair way to ensure #Ukraine’s recovery. It will be our common victory. pic.twitter.com/Uj3aeLejn3
— Kira Rudik (@kiraincongress) November 9, 2022
Podobno nastopa tudi strankarska kolegica Tanje Fajon iz vrst evropskih socialdemokratov in finska predsednica vlade Sanna Marin.
Slovakian PM @eduardheger and PM @MarinSanna discussed European security in Helsinki. 🇸🇰🇫🇮🇪🇺
The EU must remain united in supporting Ukraine and sustaining pressure on Russia through sanctions. pic.twitter.com/G01jbwlckX
— Finnish Government (@FinGovernment) November 10, 2022
Kako dolgo bo ministrica še vztrajala pri svojem?
Ker ima očitno zunanja ministrica drugačne poglede kot njeni evropski kolegi, smo ji poslali novinarska vprašanja, namen katerih je razjasniti, kaj točno Tanja Fajon meni o vojni v Ukrajini in kje vidi potencialne rešitve za čim prejšnje končanje vojne. Zastavili smo ji naslednja vprašanja:
- Ali še vedno trdite, da se je tudi na tej točki konflikta treba pogajati z Rusijo?
- Ali nameravate odpotovati v Moskov na diplomatski obisk, na enak način kot ste odpotovali v Kijev kmalu po nastopu vaše vlade?
- Ali menite, da bi morala Ukrajina Rusiji odstopiti del (ali vso?) osvojenega ozemlja v zameno za sklenitev miru?
- Ali menite, da bi bi premirje, ki bi temeljilo na priznanju ruske odsvojitve ukrajinskega suverenega ozemlja, bilo pozitiven ali negativen precedens v mednarodnih odnosih?
Odgovore bomo objavili takoj, ko jih dobimo.
Na strani avtoritarizma tudi Nataša Pirc Musar
Nov udarec demokratičnim zunanjepolitičnim razmislekom pa je prizadejala tudi včerajšnja izvolitev nove predsednice države Nataše Pirc Musar. Tudi ona meni, da je krivda porazdeljena enakomerno na obe strani in da so, če si dovolimo manjšo parafaraziranje, vsega krive ZDA, podobno kot možje v Kremlju.
Gal Kovač